Press enter to see results or esc to cancel.

Najmanj korupcije pri Skandinavcih

Evropska komisija je izdala posodobljeno poročilo, v okviru katerega spremlja dogajanje v EU na področju korupcije v zdravstvu. Poročilo analizira naslednje vidike: plačevanje podkupnine za dostop do zdravljenja, korupcijo pri javnih naročilih, neprimerne tržne pristope farmacije do zdravnikov, goljufije in poneverbe zdravil ter medicinskih pripomočkov in druge zlorabe v zdravstvu. Zanimivo, poročilo Slovenijo omenja le z enega vidika korupcije, in to je, da smo na 2. mestu pri dodatnih plačilih (podkupninah) za dostop do zdravstvenih storitev. Sicer pa upoštevajoč vse vidike med najbolj podvržene korupciji v zdravstvu sodijo Grčija, Poljska, Romunija, Madžarska, Litva in tudi sosednja Hrvaška.

 

Ključni izziv: podkupnine za dostop do zdravljenja

Evropska komisija opravlja analizo korupcije v zdravstvu v EU s ciljem boljšega razumevanja obsega in narave korupcije. Obenem pa ocenjuje sposobnost držav članic, da preprečijo in nadzorujejo korupcijo v zdravstvu ter spremljajo učinkovitost ukrepov boja proti korupciji v praksi.

Študija kot enega od ključnih izzivov navaja plačevanje podkupnine za dostop do zdravstvenih storitev – še posebej to velja za države vzhodne in južne Evrope. Državi, kjer imajo bolniki najpogosteje izkušnje z dodatnim plačevanjem za dostop do zdravljenja, sta  Slovaška (41 %) in Slovenija (38 %). Nad povprečjem EU, ki znaša 19 %, naj bi bile pri tem tudi Francija, Nemčija, Švedska  in Španija (29 %) – vendar prve tri upoštevajoč vse vidike sodijo med države z najnižjo stopnjo korupcije v zdravstvu.

 

Najmanj korupcije v skandinavskih državah

Poročilo sicer natančneje spremlja dogajanje v državah, kot so Grčija, Poljska, Romunija, Madžarska, Litva in tudi sosednja Hrvaška. Poljska, ki velja za zelo koruptivno na tem področju, si z aktivnim osveščanjem prebivalstva, spremljanjem dela zdravnikov in tudi medijskim pokritjem posameznih primerov sprejemanja podkupnine zelo prizadeva za odpravo korupcije. Po drugi strani se je v Grčiji položaj z gospodarsko krizo še poslabšal.

Korupcija v zdravstvu je najnižja v skandinavskih državah, kjer je tudi sicer zelo nizka stopnja tolerance do korupcije nasploh.

Poročilo kot glavni razlog za nagnjenost h korupciji navaja splošno sprejemljivost koruptivnega vedenja v državi, obenem pa še nizke plače za zdravstvene delavce, slabo upravljanje in neučinkovit nadzor. Ugotavljajo pa, da so k podkupovanju bistveno manj podvržene mlajše generacije – tako bolnikov kot zdravnikov.

 

Zaključki poročila

  1. Obsodba (velikih) primerov korupcije zmanjšuje koruptivnost. Vendar pa v nekaterih državah skorajda ni primerov, ki bi bili zaključeni na sodišču. Politika bi morala trajno skrbeti za ustrezno zakonodajo na tem področju.
  2. Centralizacija javnih naročil zmanjšuje tveganje za korupcijo, a obenem
  3. sistemi centralnega javnega naročanja lahko postanejo tarča lobistov ter politične korupcije. Predvsem v vzhodnih in severozahodnih državah se strinjajo s tem, da centralno naročanje lahko do določene mere zmanjšuje tveganje za korupcijo. Vendar pa je pomembno, da so ob tem vzpostavljeni tudi javni registri, pregledni podatki in da je sistem transparenten, sicer se lahko tudi tu pojavi korupcija. Največjo nevarnost lobističnih, političnih in drugih pritiskov pa navajajo v sredozemskih državah in državah vzhodne Evrope.
  4. Podkupnin za dostop do zdravljenja ni mogoče izkoreniniti s posameznimi ukrepi, ampak so potrebne strukturne reforme. Predpogoj za odpravo korupcije ni samo v spremenjenem načinu delovanja zdravstvenega sistema, temveč tudi delovanje pravosodnega sistema in spremenjen odnos do korupcije v družbi.
  5. Povišanje plač še ne pomeni odprave korupcije. Nizke plače so problem, vendar pa se strokovnjaki strinjajo, da k odpravi uspešno prispeva tudi aktivno preganjanje korupcije ter ozaveščanje javnosti.
  6. Za korupcijo je vedno več vzrokov. Ključni so splošna sprejemljivost tovrstnega ravnanja, neučinkovito upravljanje, neprimerni finančni mehanizmi, neprimerna razporeditev sredstev, pomanjkanje kapacitet in virov za neodvisne medicinske raziskave.
  7. Transparentna objava čakalnih seznamov ima pozitiven učinek na zmanjševanje podkupnin za dostop do zdravljenja.
  8. Predpisovanje generičnih zdravil ima pozitiven učinek na zmanjšanje korupcije. S tem se najbolj strinjajo v državah vzhodne Evrope, medtem ko je analiza pokazala, da ima zgolj ta ukrep minimalen učinek oziroma zmanjšuje korupcijo le do neke mere.
  9. Potrebna je samoregulacija na strani dobaviteljev in
  10. pri ostalih akterjih v zdravstvu (tudi na primer v odnosu med farmacijo in zdravniki). Določena stopnja samoregulacije je nuja, a malo verjetna, nikakor pa tudi ni zadostna in je potreben dober nadzor.
  11. Učinkovito orodje za odpravo korupcije so javne kampanje za ozaveščanje in kanali, ki omogočajo prijavo goljufij in korupcije.
  12. Vlade morajo skrbeti za zagotavljanje transparentnosti med dobavitelji in izvajalci v zdravstvu.
  13. Aktivna vloga medijev in pritisk civilne družbe lahko pomembno zmanjšata korupcijo tudi v zdravstvu.

 

Vir:

Updated Study on Corruption in the Healthcare Sector, Final Report, 2017.

EUROPEAN COMMISSION
Directorate-General for Migration and Home Affairs
Directorate D — Security
Unit D.3 — Organised Crime and Drugs Policy

Comments

Leave a Comment