Press enter to see results or esc to cancel.

Kam nas uvršča »Health at a Glance 2017«

Najnovejše poročilo OECD Health at a Glance 2017 navaja, da  se je v vseh državah OECD od leta 1970 pričakovana življenjska doba ob rojstvu povečala za več kot 10 let in znaša povprečno 80,6 leta. Še vedno največ ljudi umre zaradi srčno-žilnih bolezni, na drugem mestu je vzrok smrti rak. Slovenija ima nekaj dobrih in nekaj slabih rezultatov. Živimo vse dlje, obvladujemo bolezni srca, na vodilnem mestu smo pri nizki umrljivosti dojenčkov. Slabše rezultate dosegamo pri zdravljenju raka, možganske kapi, še vedno smo v vrhu pri številu samomorov.

Slovenke živimo 6 let dlje

Poročilo navaja, da je najvišja pričakovana življenjska doba še vedno na Japonskem (83,9 leta), v Švici in Španiji (83 let), najnižja pa na primer v Latviji (74,6),  Mehiki (75), Rusiji (71,3). V Sloveniji pričakovana življenjska doba znaša 77,8 let za moške, za ženske pa kar šest več, tj. 83,9 let; skupaj smo torej z 80,9 let nekoliko nad povprečjem OECD. K podaljšanju življenjske dobe najbolj prispeva bolj zdrav življenjski slog, višji dohodki, boljša izobrazba, higienske razmere in tudi boljše zdravstveno varstvo.

 

Slika 1: Pričakovana življenjska doba v letih 1970 in 2015

Vodilni pri nizki umrljivosti dojenčkov

Slovenija ima že vrsto let odličen rezultat na področju kazalnika umrljivosti dojenčkov in je z najnižjo stopnjo vodilna tudi v zadnjem poročilu OECD (1,6 smrti na tisoč živorojenih otrok). Razlike med državami so sicer tu zelo majhne, povprečje OECD znaša 3,9, negativno pa izstopajo Kitajska, Turčija in Mehika z med 9 in 12,5 smrtmi na tisoč živorojenih otrok.

Samo za primerjavo: v Južni Afriki in Indiji še vedno umre preko 33 dojenčkov na tisoč živorojenih otrok.

Slabo pri boleznih raka, možganski kapi in samomorih

Srčno-žilne bolezni predstavljajo več kot tretjino, kar 36 odstotkov vzrokov vseh smrti v državah OECD, četrtina smrti pa je povezanih z rakavimi obolenji.

Danes je sicer umrljivost pri srčno-žilnih boleznih za polovico nižja kot v letu 1990, pri rakavih obolenjih pa za 18 odstotkov.

 

Slika 2: Vzrok smrti po spolu v državah OECD

 

Slovenija je pri smrtnosti zaradi ishemičnih bolezni srca, med katere sodi srčni infarkt, dobro uvrščena, saj ima stopnjo smrtnosti tu pod povprečjem OECD – najnižjo imajo sicer Japonska, Francija in Nizozemska, najvišjo pa Rusija, Latvija in Litva.

Slabše nam gre pri boleznih, kot je možganska kap, kjer ima Slovenija višjo smrtnost od povprečja držav OECD in je v spodnji polovici.  Najbolj uspešne na tem področju so Francija, Kanada in Švica, na zadnjih treh mestih pa znova Rusija, Latvija in Litva.

Pri smrtnosti zaradi bolezni raka pa se Slovenija uvršča med najslabše države – Madžarsko, Slovaško in Latvijo. Kot kaže spodnja slika, se pri nas v primerjanem obdobju stanje na tem področju ni bistveno izboljšalo, medtem ko največji padec smrtnosti beležita Švica in Češka.

 

Slika 3: Smrtnost zaradi raka v letih 1990 in 2015

 

Na področju bolezni raka največ ljudi umre zaradi pljučnega raka (25,5 odstotka moških in 17,5 odstotka žensk). Pri ženskah je na drugem mestu rak dojk s 14,4 odstotki in na tretjem rak debelega črevesa in danke z 11,3 odstotki. Pri moških sta na drugem in tretjem mestu rak debelega črevesa in danke z 10,7 in rak prostate z 9,2 odstotka. V državah OECD je petletno preživetje pri raku dojk 85-odstotno, medtem ko pri raku debelega črevesa in danke malo več kot 60-odstotno.

Pri samomorih Slovenija še vedno ostaja v vrhu: v zadnjem poročilu na 5. mestu z 18 samomori na 100 tisoč prebivalcev, za vodilno Litvo (29 samomorov na 100 tisoč prebivalcev), Korejo, Rusijo in Madžarsko.

Največja slaba navada še vedno alkohol

V poročilu spremljajo tudi debelost pri otrocih in odraslih, saj je to pomemben dejavnik nastanka srčno-žilnih bolezni, diabetesa in tudi rakavih obolenj. Danes ima kar 54 odstotkov odraslih v državah OECD prekomerno telesno težo, od tega je 19 odstotkov predebelih. Stopnja debelosti je večja od 30 odstotkov na Madžarskem, Novi Zelandiji, v Mehiki in ZDA. Preveliko telesno težo ima v državah OECD tudi 25 odstotkov otrok. Slovenija je po teh statistikah tako pri odraslih kot otrocih v povprečju držav OECD. Prav tako smo v povprečju pri deležu kadilcev v populaciji, medtem ko smo pri porabi alkohola na 5. mestu za vodilnimi Litvo, Belgijo, Avstrijo in Francijo.

Največ denarja za zdravstvo v Evropi Švica in Nemčija

Poraba za zdravstvo je med državami OECD najvišja v ZDA (9.892 USD na prebivalca in 17,2 odstotka BDP), najnižja pa v Turčiji, kjer znaša le 4,3 odstotka BDP. V povprečju v državah OECD namenjamo za zdravstvo 9 odstotkov BDP, Švica, NemčijaŠvedska in Francija pa več kot 11 odstotkov.

 

Tabela: Izdatki za zdravstvo na prebivalca po kupni moči in po BDP v letu 2016

 

Petra Juvančič

 

Vir: OECD (2017), Health at a Glance 2017: OECD Indicators, OECD Publishing, Paris.

Comments

Leave a Comment