Press enter to see results or esc to cancel.

Estonija: majhna, učinkovita in napredna

Estonija je primerjalno gledano za zdravstvo za nas zanimiva iz več razlogov. S komaj 1,3 milijona prebivalcev gre za primerljivo majhno državo, kot je Slovenija. Z napredno e-upravo, elektronskimi volitvami ter e-podporo v zdravstvu pa obenem za izjemno razvojno naravnano državo, ki ji zaradi razvitosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij rečejo tudi Silicijeva dolina Evrope. Čeprav gre za moderno, tržno in eno najhitreje rastočih gospodarstev v Vzhodni Evropi, po BDP še zaostaja v primerjavi s Slovenijo, vendar se zadnja leta hitreje razvija. Še posebej je zanimivo, kaj vse so v času od osamosvojitve leta 1991 naredili na področju e-zdravstva.

Digitalizirano zdravstvo

Estonski zdravstveni sistem je zagotovo najbolj napreden na področju inovativnih e-rešitev, od katerega imajo prednosti vsi, najprej seveda bolniki, zdravniki in bolnišnice, pa seveda tudi vlada in zdravstvena blagajna, ki upravljata sistem in sta z e-storitvami zagotovila tako preglednost kot tudi prihranke. Digitaliziranih imajo kar 95 odstotkov zdravstvenih podatkov, 99 odstotkov receptov, prav tako pa je 100-odstotno digitalizirano tudi vse obračunavanje zdravstvenih storitev.

Kaj to pomeni za posameznika?

Vsak državljan v Estoniji ima svoj spletni zdravstveni karton My E-Health, ki na enem mestu združuje vse njegove zdravstvene podatke vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, pri katerih je kadar koli bil. V svoj portal se prijavi z osebno izkaznico z mikročipom in digitalnim podpisom (mimogrede, Estonija ima najbolj napredno osebno izkaznico, ki je hkrati osebni dokument, zdravstvena izkaznica, omogoča e-volitve ter dostop do digitalnega bančništva).

Na portalu My E-Health posameznik lahko spremlja:

  • podatke o izbranem osebnem zdravniku, pediatru, ginekologu, zobozdravniku …,
  • svoje podatke o uveljavljanju zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih,
  • e-napotnice,
  • e-recepte za zdravila,
  • podatke o zdravstvenem zavarovanju,

skratka vse, kar posameznik potrebuje za hitro in učinkovito uveljavljanje zdravstvenih storitev. Kar se mi je zdelo še posebej zanimivo, je to, da so v portalu tudi slike zobovja skupaj z vsemi podatki o dosedanjih popravilih ter načrtu zdravljenja za naprej.

 

Slika: Vstopna točka v portal za bolnike digilugu.ee

 

Na My E-Health portalu lahko posameznik označi tudi odločitev o morebitnem darovanju organov, lahko pooblasti drugo osebo za prevzem zdravil, izpolni obrazce/vprašalnike pred pregledom pri zdravniku, seveda pa lahko spremlja tudi to, kdo je vpogledal v njegove podatke. Na vpogled so mu tudi zelo natančno specificirani računi zdravstvenih izvajalcev, ki se nanašajo na njegove zdravstvene storitve.

 

Priporočam ogled simpatične predstavitve na Youtube, ki na preprost način pokaže delovanje portala za bolnike v praksi (video se odpre s klikom na sliko):

 

Fotografiji: Prikaz portala My E-Health v njihovem e-Estonian Showroomu v Technopolisu junija letos 

 

 

Ko vse to gledaš, si rečeš: zamujena priložnost za Slovenijo, ki je bila ob osamosvojitvi v bistveno boljšem izhodišču od revne Estonije. Mimogrede, Estonci danes že preizkušajo uporabnost tehnologije blockchain v zdravstvu, predvsem z vidika nadaljnjega zagotavljanja varnosti podatkov.

Vse to za 10 milijonov?

Na naše vprašanje, koliko je Estonijo stala vpeljava e-zdravstva, je direktor njihovega ZZZS Rain Laane dejal, da manj kot 10 milijonov, vendar je ob tem treba upoštevati, da ima država kot celota že postavljeno infrastrukturo oziroma hrbtenico za celotno e-upravo, na katero se je zdravstvo le »priklopilo«. Pa vendar – znesek je še vedno izjemno nizek in Estonci se zelo radi pohvalijo s svojo učinkovitostjo.

Še nekaj besed o organizaciji in financiranju zdravstvenega sistema

Estonija se je po zadnjem EHCI indeksu, ki meri kakovost zdravstvenih sistemov za bolnike, uvrstila na 19., Slovenija je na 16. mestu. Vendar je k temu treba dodati podatek, da po zadnjih podatkih OECD za leto 2017 Estonija za zdravstvo namenja 6,7 odstotka BDP, Slovenija pa 8,3, kar pomeni, da primerljive rezultate dosega bistveno bolj učinkovito od nas. Še vedno pa pričakovana življenjska doba ob rojstvu (na kar sicer le v manjšem delu vpliva zdravstveni sistem) v Estoniji znaša 77,7, medtem ko v Sloveniji 80,9 leta.

 

Zanimivo, Estonija je z razvojem gospodarstva in zaposlovanjem (brezposelnost pri njih znaša le še okoli 5,5 odstotka, imajo pa sicer nekaj težav z odhodi mladih v tujino) sredstva za zdravstvo iz časov krize v primerjavi z letom 2009 povečala že za 40 odstotkov. Za primerjavo: na Portugalskem, v Italiji in Španiji so v tem času komajda zlezli na predkrizno raven.

 

V Estoniji sredstva za zdravstvo zbirajo:

  1. S prispevki pri plačah (65-70 odstotkov vseh sredstev za zdravstvo).
  2. Neposredna plačila iz žepa (20-23 odstotkov).
  3. Državni proračun (približno 10 odstotkov).

Estonija torej podobno kot Slovenija večino sredstev za zdravstvo zbere s prispevki pri plačah, in sicer ti znašajo 13 odstotkov. Na ta način njihova javna zdravstvena blagajna Eesti Haigekassa (Estonian Health Insurance Fund oziroma institucija, primerljiva z našim ZZZS) zbere približno 1,3 milijarde evrov letno.

 

Zasebnih zavarovanj skorajda nimajo, saj zasebna sredstva v celoti zbirajo samo z neposrednimi plačili iz žepa, kar vključuje participacijo na zdravstvene storitve in povsem samoplačniške zdravstvene storitve. Na primer, za vsak obisk specialista participacija znaša 5 evrov, obisk zdravnika na domu prav tako 5 evrov, za vsak dan v bolnišnici 2,5 evra (a ne več kot 25 evrov skupaj), 6,78 evra na dan je participacija za bolnišnično nego …

 

Dr. Sarah Thomson s Svetovne zdravstvene organizacije WHO in London School of Economics je na srečanju v Talinu opozorila, da primeri nekaterih vzhodnih držav kažejo, kako neposredna plačila iz žepa lahko predstavljajo veliko tveganje revščine. Ta namreč udarijo le bolne, praviloma pa so to starejši, ki imajo zato izjemno visoke stroške. Z zavarovanji lahko ta tveganja medgeneracijsko izravnamo, pri čemer je omenila tudi Slovenijo in pri nas tako pogosto omenjana dopolnilna zdravstvena zavarovanja.

 

Fotografiji: Dr. Sarah Thomson opozarja na nevarnost neposrednih plačil iz žepa v zdravstvu, ki predstavljajo veliko tveganje revščine

 

Slika: Organizacija zdravstvenega sistema Estonije. Zanimivo, pri njih zdravstvo pokriva ministrstvo za socialne zadeve, ki na eni strani preko EHIF (njihov ZZZS) ureja zdravstvo, na drugi pa skrbi za socialne pravice.

 

Zasebni izvajalci niso tabu, prej pravilo

Vsi njihovi ponudniki zdravstvenih storitev so samostojni in neodvisni subjekti zasebnega prava, se pravi, da delujejo kot gospodarske družbe. Družinski zdravniki delujejo kot samostojni podjetniki ali so zaposleni pri zasebnih zdravstvenih izvajalcih v lasti družinskih zdravnikov ali lokalnih občin. Večina bolnišnic je organiziranih kot družba z omejeno odgovornostjo, ki je v lasti lokalnih oblasti ali drugih državnih ustanov, občin ali javnih agencij, nekaj pa jih je tudi v povsem zasebni lasti.

V Estoniji tudi spremljajo kakovost bolnišnic, ministrstvo skrbi za objavo podatkov, da so bolniki s podatki seznanjeni, se lahko odločajo o izvajalcu in s tem se vzpostavlja tudi večja preglednost ter zaupanje v sistem.

 

Petra Juvančič

 

Viri in druga dodatna zanimiva gradiva:

Video: An Overview of e-Health Services in Estonia.

Estonska e-uprava.

E-Estonia, zdravstvo.

Patient Portal.

Nekaj informacij Estoniji na portalu Izvozno okno.

OECD statistika o financiranju zdravstva.

Več o Sarah Thomson, predstavitev na London School of Economics.

Comments

1 Comment

Estonija in Finska z e-zdravstvom tudi v izmenjavo zdravstvenih podatkov – čečkarije

[…] Estonija in Finska sta že pred časom napovedali, da bodo njuni državljani lahko svoja zdravila prevzemali v obeh državah, ne glede na to, v kateri od njiju bo izdan e-recept. V praksi bo projekt zaživel decembra, državi pa ob tem že razmišljata, da bi morali v okviru obeh sistemov e-zdravstva zagotoviti tudi dostopnost zdravstvenih podatkov v primeru zdravljenja njihovih državljanov v sosednji državi. Estonska ministrica za zdravje Riina Sikkut upa, da bodo temu sledile tudi druge države EU. […]


Leave a Comment