Press enter to see results or esc to cancel.

Evropska komisija za večjo precepljenost

Evropska komisija je objavila nekaj statistik o zaupanju v cepljenje v 28 državah članicah EU. V zvezi z varnostjo, učinkovitostjo in pomembnostjo cepljenja se je od leta 2015 zaupanje najbolj povečalo prav v Sloveniji, navaja poročilo, poleg nas pa še v Grčiji, Italiji in Veliki Britaniji. Kljub temu je Slovenija ena od držav, v kateri se je precepljenost proti ošpicam od leta 2010 zmanjšala, omenjajo v poročilu. V preteklem letu je bilo sicer v državah EU evidentiranih 14 tisoč primerov ošpic in 696 primerov rdečk.

Največje zaupanje na Portugalskem, najnižje v Bolgariji

Najvišji odstotek vprašanih, ki se strinjajo, da so cepiva na splošno varna (95,1 %), učinkovita (96,6 %) in pomembna za otroke (98 %), ima Portugalska. Na Finskem je drugi najvišji odstotek vprašanih, ki se strinjajo, da so cepiva pomembna za otroke (97,6 %), a šele šesti, da so cepiva varna (89 %). V učinkovitost cepiv pa poleg Portugalske najbolj zaupajo Danska (94,6 %), Španija (94 %) in Velika Britanija (92 %).

V Sloveniji 88,1 % sodelujočih meni, da so cepiva pomembna za otroke, 81 %, da so varna, ter 86,8 %, da so učinkovita. Zanimivo, sezonskemu cepljenju proti gripi pomen pripisuje le slabih 57 %  vprašanih, kar nas med 28 državami uvršča na 19. mesto. Medtem se v Veliki Britaniji in na Nizozemskem v populaciji nad 65 proti gripi cepi okoli 70 odstotkov ljudi, je pri nas ta odstotek nizek, okoli 10 odstotkov. Slovenija je tudi med državami, v katerih se je delež precepljenosti proti ošpicam zmanjšal.

Najnižji delež tistih, ki se strinjajo, da so cepiva varna, ima Bolgarija (66,3 %), sledita ji Latvija (68,2 %) in Francija (69,9 %). Bolgarija (78,4%), Poljska (75,9%) in Slovaška (85,5%) so tudi države z najnižjim deležem tistih, ki menijo, da so cepiva pomembna za otroke. Latvija ima najnižji odstotek tistih, ki se strinjajo, da so cepiva učinkovita (70,9 %), sledita ji Bolgarija (72,7 %) in Poljska (74,9 %).

 

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO se je precepljenost proti ošpicam od leta 2010 zmanjšala v 12 državah članicah EU, med drugim tudi v Sloveniji (označene z modro).

 

NIJZ, precepljenost v Sloveniji. Levo: delež cepljenih otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Desno: delež cepljenih proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi (Analiza izvajanja cepljenja v Sloveniji v 2016). Trend je očiten. 

EK aktivno v promocijo cepljenja

V poročilu Evropska komisija navaja, da je cepljenje glavno orodje za primarno preprečevanje bolezni in eden izmed najbolj stroškovno učinkovitih ukrepov javnega zdravja. Imunizacija s cepljenjem je najboljša obramba pred resnimi, preprečljivimi in včasih smrtonosnimi nalezljivimi boleznimi. Zahvaljujoč razširjenemu cepljenju so bile izkoreninjene črne koze, Evropa je brez otroške paralize, številne druge bolezni pa so skoraj odpravljene.

Politika cepljenja je sicer pristojnost držav, vendar pa jih Evropska komisija spodbuja, naj razvijejo in izvajajo nacionalne strategije cepljenj s ciljem večje precepljenosti.

 

Pojav ošpic po Evropi v zadnjih letih (Lucia Pastore Celentano, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ECDC).

 

Danes je proti boleznim, kot so davica, tetanus, oslovski kašelj, tuberkuloza, otroška paraliza, ošpice in hepatitis B vsako leto cepljenih več kot 100 milijonov otrok. Cepljenje po ocenah strokovnjakov vsako leto prepreči 2,5 milijona smrtnih primerov po vsem svetu in zmanjša stroške zdravljenja, povezanih z omenjenimi boleznimi.

Kljub pozitivnim izkušnjam v zgodovini se več držav EU in tudi sosednjih držav zaradi nizke stopnje precepljenosti danes sooča z izbruhi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepivi. To pripisujejo neenakemu dostopu do cepiv in zmanjšanju zaupanja javnosti v cepljenje – oboje predstavlja velik izziv za strokovnjake za javno zdravje.

 


EK v promocijskem gradivu izpostavlja (video):

  • Na Portugalskem v varnost cepiv zaupa 95 % ljudi, v Franciji le 70 %.
  • Po znanstvenih raziskavah so stranski učinki cepljenj redki ali jih ni.
  • Cepiva vsako leto preprečijo 2,7 milijona primerov ošpic, 2 milijona primerov tetanusa in milijon primerov oslovskega kašlja.
  • V Evropi vsako leto 40 tisoč ljudi umre zaradi gripe, ker se ne cepijo.
  • Okoli 14 % ljudi v EU cepivom kljub temu ne zaupa.

 

Nekaj statistik, ki jih navaja poročilo EK. V svetu je najnižje zaupanje v koristi cepljenja prav v EU.

  

 

Vir: Evropska komisija: State of Vaccine Confidence in the EU: report 2018.

Comments

Leave a Comment