Press enter to see results or esc to cancel.

Kaj nam pove Health at a Glance 2018

Izšla je publikacija Health at a Glance 2018 z najbolj svežimi podatki o zdravstvu v evropskem prostoru. Slovenija je še vedno ena vodilnih pri najnižji stopnji umrljivosti dojenčkov, dobro zdravimo srčno žilne bolezni, slabo pa nam kažejo podatki pri možganski kapi in zdravljenju rakavih obolenj. Prav tako smo še vedno v samem vrhu pri samomorih. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu pa pri nas znaša že 81,2 leta – a ženske lahko pričakujemo šest let več od moških.

Švicarji, Španci in Italijani lahko pričakujejo 83 let

V 2016 je v EU pričakovano trajanje življenja ob rojstvu doseglo 81 let. Več kot 80 let sedaj pričakovana življenjska doba znaša že v dveh tretjinah držav EU, vendar pri nekaterih še vedno ostaja na ravni približno 75 let (v Bolgariji, Latviji, Litvi in Romuniji). Švica, Španija in Italija imajo s preko 83 leti najdaljšo življenjsko dobo.

V Sloveniji je pričakovana življenjska doba ob rojstvu 81,2 leta, pri ženskah sicer 84,3, pri moških pa kar šest let manj, in sicer 78,2.

Tako kot pri nas tudi v EU v povprečju ženske živijo dlje od moških – skoraj pet let in pol več. Trenutna razlika med spoloma je zlasti velika v Latviji in Litvi, kjer ženske živijo več kot 10 let dlje od moških, razlika je precej velika tudi v Bolgariji in Romuniji. Razlike med spoloma so deloma posledica večje izpostavljenosti dejavnikom tveganja med moškimi, zlasti večji porabi tobaka, prekomernega uživanja alkohola in manj zdrave prehrane.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu

 

Dve tretjini smrti zaradi bolezni obtočil in raka

Glavni vzroki smrti v državah EU so bolezni obtočil in različne vrste raka, ki jim sledijo bolezni dihal in zunanji vzroki smrti. Zunanji vzroki smrti so nesreče, samomori, umori in drugi vzroki.

Glavni vzroki smrti v EU

 

Bolezni obtočil še vedno predstavljajo glavni vzrok smrti po vsej EU. Sem sodijo ishemične srčne bolezni, ki vključujejo srčni infarkt idr., ter možganska kap, ki so najpogostejši vzroki smrti zaradi bolezni obtočil.

Zaradi raka je v letu 2015 v EU umrlo približno 1,3 milijona ljudi, kar predstavlja 25 odstotkov vseh smrtnih primerov (22 odstotkov med ženskami in 29 odstotkov vseh smrti med moškimi). Rak dojk in pljučni rak sta vodilna vzroka smrti zaradi raka pri ženskah, medtem ko sta pljučni rak in kolorektalni rak glavna vzroka za smrt zaradi raka pri moških.

Glavni vzroki smrti po državah

Bolezni dihal so tretji najpogostejši vzrok smrti, pri čemer je velika večina teh smrti pri starejših od 65 let. Ta skupina bolezni je predstavljala 8 odstotkov vseh smrti med ženskami in 9 odstotkov med moškimi. Sem sodijo kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) kot najpogostejši vzrok smrtnosti pri boleznih dihal, sledi pa ji pljučnica.

Med drugimi vzroki smrti so prometne nesreče, nasilne in druge naključne smrti ter samomori. Cestne prometne nesreče so posebej pomemben vzrok smrti med mladimi (starimi od 18 do 25 let), medtem ko se stopnje samomora na splošno povečujejo s starostjo.

Več kot 80 odstotkov vseh smrtnih primerov se v državah EU pojavi po 65. letu starosti.

Poglejmo še podatke za Slovenijo. Nad povprečjem EU smo z dobrimi rezultatih zdravljenja pri ishemičnih boleznih, kamor sodi srčni infarkt, kjer so sicer najboljše države že tradicionalno Francija, Nizozemska, Norveška in Švica. Pod povprečjem in slabe izide pa še vedno beležimo pri možganski kapi, kjer smo nekje med Poljsko in Portugalsko, medtem ko sta tudi na tem področju najboljši Francija in Švica.

Umrljivost zaradi bolezni raka

Stopnje umrljivosti zaradi raka so najnižje na Cipru, na Finskem, na Malti, Španiji in na Švedskem (najmanj 10 odstotkov nižje od povprečja EU).

Najvišje so na Madžarskem, na Hrvaškem, Slovaškem in žal tudi v Sloveniji in na Poljskem, kjer je umrljivost za 15 odstotkov višja od povprečja EU.

Umrljivost zaradi raka po državah

Slovenija v vrhu po številu samomorov

Slovenija je žal še vedno visoko pri samomorih, in sicer na drugem mestu. Največ samomorov beleži Litva s 30 primeri na 100 tisoč prebivalcev. Sledijo ji Slovenija, Latvija in Madžarska s približno 20 primeri, kar je skoraj dvakrat večje od povprečja EU (11 na 100 tisoč prebivalcev). Najmanj samomorov naj bi imele južnoevropske države (Grčija, Ciper, Italija, Malta in Španija), vendar je pri teh podatkih potrebna previdnost, saj nekatere države te primere pomanjkljivo evidentirajo in poročajo.

Število samomorov je sicer večje med moškimi, in sicer kar 3,7-krat več kot pri ženskah.

Slovenija v vrhu pri stopnji živorojenih otrok

Stopnja umrljivosti dojenčkov je sicer v večini držav EU zelo nizka, v letu 2016 v povprečju manj kot 4 smrti na 1000 živorojenih otrok. Slovenija je tu že vrsto let odlična in je na drugem mestu takoj za Finsko, kjer beležijo 1,9 primera in pri nas 2 primera na 1000 živorojenih otrok.

Majhna skupina držav Romunija, Bolgarija, Malta in Slovaška še vedno beležijo umrljivost dojenčkov nad 5 smrtnih primerov na tisoč živorojenih otrok, vendar tudi tu nenehno upada.

 

Zaradi nizke precepljenosti izbruhi ošpic

V evropskih državah so od maja 2017 do maja 2018 zabeležili 13.475 primerov ošpic. Povprečna stopnja v EU je tako 2,2 primera na tisoč prebivalcev, vendar z velikimi razlikami med državami. Romunija je zabeležila največji izbruh z 28,4 primeri na tisoč prebivalcev. Sledili sta Grčija in Italija  z več kot 8 primeri na tisoč prebivalcev. V večini držav, kjer je precepljenost visoka, je bilo v letu 2017 prijavljenih zelo malo primerov ošpic.

Število primerov ošpic

 

Pri hepatitisu B je slika nekoliko drugačna. Hepatitis B je okužba jeter, ki jo povzroča virus, ki se prenaša s stikom s krvjo ali telesnimi tekočinami okužene osebe. Ljudje s kroničnim hepatitisom B bolj verjetno trpijo zaradi ciroze jeter in raka jeter. V državah EU je bilo v 2016 prijavljenih več kot 29.300 primerov hepatitisa B, kar je 6 primerov na tisoč prebivalcev. Največ primerov so imele Švedska, Združeno kraljestvo in Latvija z več kot 18 primeri na tisoč prebivalcev. Večje število prijavljenih primerov v teh državah je vsaj delno posledica bolj celovitega sistema nadzora in poročanja. Nekatere nižje uvrščene države namreč še države ne poročajo o takih kroničnih primerih.

Število primerov hepatitisa B

 

V povprečju je v EU proti hepatitisu B cepljenih 93 odstotkov otrok. Najvišja precepljenost je v Latviji in na Portugalskem, manj kot 90 odstotkov pa v Nemčiji, na Malti, v Sloveniji in na Švedskem.

V Sloveniji precepljenost proti ošpicam znaša 93 odstotkov, Svetovna zdravstvena organizacija pa želi do leta 2020 doseči vsaj 95-odstotno z dvema odmerkoma cepiva.

Pri nas manjša debelost pri otrocih 7-8 let

Poročilo navaja, da ima v EU težave z debelostjo v povprečju vsaj eden od osmih otrok, starih med 7-8 let. Najvišje stopnje debelosti pri tej starosti otrok beležijo Ciper, Italija, Grčija, Malta in Španija, najnižje na Češkem, Danskem, v Franciji, na Irskem in v Latviji. Opazno pa so delež debelih otrok te starosti zmanjšale Grčija, Italija, Portugalska in tudi Slovenija.

Debelost med otroci, starimi 7-8 let

Slovenija pod povprečjem pri financiranju zdravstva

V letu 2017 je EU kot celota za zdravstvo namenila 9,6 odstotka BDP (v 2008 npr. 8,8 odstotka). Slovenija je tu z 8 odstotki pod povprečjem. Med državami članicami EU je imelo sedem držav zdravstvene izdatke višje od 10 odstotkov BDP, največ Francija (11,5) in Nemčija (11,3). Kljub temu je to še vedno precej manj od npr. ZDA, kjer so izdatki za zdravstvo predstavljali 17,2 odstotka BDP. Po drugi strani je bil delež izdatkov za zdravstvo v BDP najnižji v Romuniji (5,2), Luksemburgu (6,1), Latviji in Litvi (6,3). Največ v evropskem prostoru sicer za zdravstvo nameni Švica (12,3), Turčija pa recimo le 4,2 odstotka BDP.

Medtem ko bogate države namenijo več sredstev za zdravstvo, imajo lahko nekatere države s sorazmerno visokimi izdatki za zdravstvo na prebivalca razmeroma nizko porabo v deležu BDP in obratno. Na primer, medtem ko sta Slovenija in Bolgarija namenili približno enak delež BDP za zdravstvo, je bila poraba na prebivalca (prilagojena kupni moči) v Sloveniji 64 odstotkov višja. Luksemburg pa na primer kljub najvišji porabi na prebivalca beleži najnižjih deležev izdatkov za zdravstvo v BDP. To je seveda posledica dejstva, da gre za izjemno bogato državo.

Izdatki za zdravstvo v deležu BDP

Izdatki za zdravstvo na prebivalca po kupni moči

Število zdravnikov premajhno, medicinske sestre v povprečju

S 6,6 zdravnika na tisoč prebivalcev je še vedno vodilna Grčija (celo več od Norveške in Švice), vendar je treba upoštevati, da ta država poroča na način, ki vključuje vse zdravnike, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti (vključno z upokojenimi zdravniki in tistimi, ki so se morda medtem odselili v druge države). Prav tako imata visoko število zdravnikov Avstrija in Portugalska (pri kateri je treba upoštevati isto kot pri Grčiji).

V Sloveniji je zdravnikov premalo, in sicer trije na tisoč prebivalcev. Število zdravnikov na je sicer najnižje na Poljskem, v Združenem kraljestvu in v Romuniji.

Število zdravnikov na tisoč prebivalcev

V povprečju je v državah EU 8,4 medicinskih sester na tisoč prebivalcev – Slovenija je tu z 8,4 blizu povprečja. Število medicinskih sester na prebivalca je najvišje na Norveškem, v Švici, na Danskem, Finskem in Islandiji. Grčija ima najmanjše število medicinskih sester na prebivalca med državami EU, vendar podatki vključujejo le medicinske sestre, ki delajo v bolnišnici. Relativno nizko število medicinskih sester imajo tudi Bolgarija, Latvija, Poljska in Ciper.

Število medicinskih sester na tisoč prebivalcev

Petra Juvančič

Vir: OECD in Evropska komisija: Health at a Glance 2018, 22. 11. 2018.

Comments

Leave a Comment