Press enter to see results or esc to cancel.

Estonija zgled digitalizacije zdravstva

Slovenijo je obiskal Rain Laane, direktor estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je predstavil njihov primer ureditve sistema e-zdravja. Estonija ima namreč izjemno razvito e-upravo, v okviru katere deluje tudi e-zdravje, kar v praksi pomeni, da ima v tej državi že 97 odstotkov pacientov digitalni zdravstveni karton, v katerem so vsi e-podatki o pacientu, tudi laboratorijski izvidi, slike …, poleg tega imajo v celoti urejeno tudi elektronsko plačevanje računov izvajalcem v zdravstvu. Laane je povedal, da je bila njihova država ob osamosvojitvi zelo revna in je revnejša od Slovenije še danes, zato morajo delati pametno in bolj učinkovito.

Rain Laane: Kjer je volja, tam je pot

e-Estonija, kot jo zaradi naprednih rešitev nekateri radi imenujejo, je po mnenju Laaneja postala zgodba o uspehu, ker je so imeli vlado, ki je razmišljala o prihodnosti, sodelovala s proaktivnim IT sektorjem in ima tudi sicer tehnološko zelo osveščeno prebivalstvo. Ko so pred dvema desetletjema začeli graditi informacijsko družbo, prebivalstvo ni imelo interneta, niso imeli nobenih digitaliziranih podatkov o državljanih, tako da so potrebovali veliko poguma za vlaganje v informacijske rešitve. »Kjer je volja, tam je pot,« je večkrat poudaril Rain Laane.

Univerzalna izkaznica

V Estoniji imajo sicer prebivalci eno univerzalno kartico za identifikacijo in storitve njihove e-uprave. Osebna je hkrati zdravstvena izkaznica, ki vključuje tudi zdravstveno in socialno zavarovanje in omogoča dostop do posameznikovega e-zdravstvenega kartona in s tem zdravstvenih podatkov, e-receptov in storitev e-naročanja v zdravstvu. Poleg tega omogoča dostop do spletnega bančništva, uporabljajo pa jo tudi za e-volitve. Sistem eZdravje naj bi po besedah Laaneja stal le okoli 10 milijonov evrov, vendar je ob tem treba upoštevati, da ima država kot celota že postavljeno infrastrukturo oziroma hrbtenico za celotno e-upravo, na katero se je zdravstvo le »priklopilo«. Pa vendar – znesek je še vedno izjemno nizek in Estonci se zelo radi pohvalijo s svojo učinkovitostjo.

Video predstavitev estonskega e-zdravja

E-karton

Pri postavljanju sistema e-zdravja se jim je zdelo ključno, da lahko posameznik čim hitreje opravi vse storitve in da je čim več avtomatizacije. Prav tako imajo za razliko od drugih držav pri njih pacienti na razpolago vse svoje zdravstvene podatke, ki so na voljo v digitalni kartoteki (e-kartonu), do katere lahko dostopajo sami ali zdravniki, ki jih za to pooblastijo. Državljani lahko v vsakem trenutku vidijo, kdo in kdaj je dostopal do njihovih podatkov, na portalu pa lahko zaklenejo določene osebne podatke – priporočeno sicer je, da pustijo vidne vsaj kritične podatke, na primer o alergijah, krvni skupini in podobno, saj takšni podatki v kritični situaciji lahko rešujejo življenje. »V primeru, da bi kdor koli nepooblaščeno vpogledal v podatke, bi takoj ostal brez službe,« je povedal Laane.

V Estoniji javno objavljajo tudi podatke o kakovosti bolnišnic glede na rezultate zdravljenja ter številne druge podatke, na čemer temelji tudi financiranje izvajalcev. Njihova reševalna vozila so opremljena s tabličnimi računalniki, kar pomeni, da lahko zdravstveno osebje v reševalnem vozilu že med vožnjo pošlje podatke v bolnišnico, ki se pripravi na prihod pacienta. Napovedujejo pa že razvoj zdravstva Healthcare 4.0, kjer bo fokus na povsem personalizirani medicini.

Na EHCI Estonija letos pred Slovenijo

Estonija je na lestvici kakovosti zdravstvenih sistemov letos prvič prehitela Slovenijo. Slovenija je namreč padla na 21. mesto med 35 državami, Estonija pa je zdaj na 15. mestu. Napreduje prav zaradi naprednega sistema e-zdravja, medtem ko je resnici na ljubo treba dodati, da je Slovenija pri nekaterih izidih zdravljenja še vedno boljša od te majhne baltske državice.

Janez Šušteršič: Zdravstvo potrebuje debirokratizacijo

Ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je opozoril, da je največji problem slovenskega zdravstva vsakoletni splošni dogovor partnerjev v zdravstvu, s katerim se ZZZS, izvajalci in ministrstvo – pogosto celo za nazaj – dogovorijo o obsegu in cenah zdravstvenih storitev. Meni, da tovrstno »centralno planiranje vsake malenkosti« daje znane rezultate: pomanjkanje in čakalne vrste, ustvarjanje rent in korupcija, birokratizacija in obsesivni nadzor, iskanje načinov za delo mimo sistema, nedenarna ekonomija … Opozoril je, da zdravstvo ni zastonj in da bi se ljudje tega zavedli šele, ko bi namesto pri plačah zdravstvo plačevali preko položnic. Po njegovem mnenju bi morali vodenje zdravstvene politike prevzeti ljudje, ki nikoli niso delali v sistemu in ga ne poznajo, saj je to edini način, da nekdo od zunaj opazi vse nesmisle tega sistema in ga nujno debirokratizira.

Igor Dovnik: V vlogi pacienta zaskrbljen

Zdravnik Igor Dovnik je opozoril, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje ni zavarovalnica, temveč zavod, ki tri milijarde evrov podeli s splošnim dogovorom. V njem se opredeli, koliko bodo ljudje bolni. Letos je sprejet tak plan, kot da gripe ne bo. V državo bi morali pripeljati evropsko zdravstvo, temelječo na solidarnosti pri dostopu do storitev in konkurenci ponudnikov zdravstvenih storitev in zavarovanj. Pacient bi moral postati osrednji deležnik sistema in imeti izbiro (zdravnika, metode zdravljenja, zavarovanja), zdravnik pa jasne pogoje dela. V sedanjem sistemu ni odgovornih za sistemske težave. Ker ni odgovornih, imam kot pacient občutek, da državi zame ni mar. Kot zdravnik sicer ostajam optimističen, v vlogi pacienta pa sem zaskrbljen.

Tina Bregant: Zdravstvo kot Titanik

Zdravnica Tina Bregant je opisala zdravstvo kot Titanik: kapitan je pred usodnim trkom dobil opozorilo, a ga ni upošteval. Tudi v zdravstvu že dolgo opozarjamo, a ne slišijo. Zanj še vedno namenjamo premajhen del BDP. Ves čas govorijo, kako se število zdravnikov povečuje, v resnici pa jih je v primerjavi z evropskim povprečjem v Sloveniji še vedno premalo, če gledamo evropsko povprečje zdravnikov na primarni ravni, je stanje še slabše. Opozorila je, da so zdravniki jezni, ker so preobremenjeni, ker jim ne priznajo avtonomije in doseženega znanja, ker jih zasipajo z birokratskimi opravili, ker jih »za vsako figo« kaznujejo s 400 evri. Kdaj reforma, če ne zdaj, ko je presežek v proračunu? Čakalne vrte imamo zgolj in samo zaradi neustreznega planiranja.

Marko Bitenc: Vsi politiki nastopajo populistično

Tako meni kirurg in pravi, da s tem politiki v govorih ustvarjajo iluzijo, da bodo ohranjali javno zdravstvo, v resnici pa se to sesuva. »Kot predsednik skupščine zdravniške zbornice lahko povem, da smo že prejšnjo ministrico za zdravje natančno seznanili, kako si predstavljamo reformo, v kateri bi bilo najprej treba poskrbeti za pregledno financiranje storitev. Zakon, ki so ga pozneje predlagali, je bil diametralno nasproten našim predlogom,« pravi Bitenc. Namesto ZZZS, ki je le »knjigovodski servis, ki skrbi, da ima ničlo na koncu leta«, po mnenju Bitenca potrebujemo zdravstvene zavarovalnice, ki bi paciente zavarovale za škodni primer in bi morale pokrivati tveganja. Meni tudi, da bi v Sloveniji potrebovali karizmatičnega človeka z osebno avtoriteto ter z znanjem o sistemu, ki bi oblikoval in vodil ekspertno skupino za pripravo rešitev, te pa bi morale biti nato zavezujoče za politiko.

Janez Poklukar: Uspešna sanacija SB Jesenice

Primer skrajšanja čakalnih vrst in dob ter uspešne sanacije splošne bolnišnice Jesenice, ki je po 20 letih zadnji dve leti brez kumulativne izgube in tudi tekoče posluje z manjšim presežkom, je na posvetu predstavil direktor Janez Poklukar.

Aleš Mikeln: Najprej temelji, nato streha

Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne, je spomnil, da je treba pri reformi zdravstva začeti pri temeljih, to je pri pravicah zavarovancev in pacientov, mreži izvajalcev in pri organizaciji, šele nato pa naj pride na vrsto financiranje zdravstva – brez dobre organizacije bo denarja vedno premalo.

 

Petra Juvančič

(Foto: Jernej Lasič)

Comments

Leave a Comment