Press enter to see results or esc to cancel.

Delo: Optimizem v času korone

Petra Juvančič; Foto: Blaž Samec

Mami, napiši nekaj o tem, da je karantena mučenje otrok, mi reče enajstletna hči, ko me vidi za računalnikom. Ker nimajo stikov s prijatelji, ker se ne morejo družiti in ker je žalostno biti ves čas doma, jim zmanjkuje optimizma. Po enem mesecu smo na točki, ko otroci pogrešajo celo šolo. Otroška iskrenost je običajno tista, ki nam da misliti, saj precej bolj naravnost povedo, kar si morda mislimo tudi mi, a o tem kaj dosti ne govorimo, saj kot odrasla racionalna bitja vemo, da v danih okoliščinah ne gre drugače. Pa vendar kaže spregovoriti tudi o tem. Kako ostati optimist v času korone.

Človek je po naravi družabno bitje in ima močno željo in potrebo po stikih z drugimi ljudmi, po družabnosti, po komunikaciji. Čeprav so nekateri na začetku epidemije koronavirusa kupovali zaloge kvasa in testenin, po mesecu karantene mnogo bolj kot naše fiziološke potrebe trpijo potrebe po pripadnosti, prijateljevanju, stikih v širši družini, potreba po samouresničevanju, spoštovanju, dosežkih. Torej tisto, kar človek potrebuje, da gre naprej. Čeprav si včasih v vsakdanjih delovnih izzivih želimo, da bi ostali doma, človek kljub morebitni introvertiranosti resnici na ljubo ni bitje, ki bi mu dolgoročno gledano ustrezalo bivanje na omejeni površini brez osebnih interakcij z drugimi. Ljudje moramo v svet, pa naj bo bližnji ali daljni. Ljudje potrebujemo izzive. In da, ljudje potrebujemo tudi probleme in včasih konflikte. Da jih razrešujemo in se s tem samouresničujemo. Ne nazadnje smo to lahko dolgo opazovali na primeru upokojencev, ko so generacije ljudi komaj čakale na upokojitev, potem pa so marsikoga v obdobju, ko bi moral »začeti uživati«, napadle depresija, bolezni ali čustvena otopelost. Zato so danes učbeniki in časopisni članki polni nasvetov o tem, kako ohraniti aktivnost in družabne stike tudi v tem obdobju življenja. Ker človek to potrebuje.

Ljudje moramo v svet, pa naj bo bližnji ali daljni. Ljudje potrebujemo izzive. In da, ljudje potrebujemo tudi probleme in včasih konflikte. Da jih razrešujemo in se s tem samouresničujemo.

Zadnje tedne je zaradi javnega zdravja in vrednote zdravja vsakega posameznika večina ljudi razumno spoštovala odločitev, da se bo samoomejila, dokler je treba, da bi lahko potem življenje čim prej spravili nazaj v normalne tirnice. Vztrajamo že dober mesec in v tem času smo pokazali, kako prilagodljivi smo lahko. Delo od doma je bilo nekoč birokratsko zapleten proces, danes je samoumevno. Šolanje na daljavo je bilo nekaj nerazumljivega, poučevanje glasbenih inštrumentov s pomočjo videokonferenc pa povsem nepredstavljivo. Nakupi na spletu postajajo pravilo, in ne zgolj redka izjema. Gledališča nam skušajo kulturo približevati s predstavami na youtubu. In še bi lahko naštevali. Človek je prilagodljivo bitje in za pomemben skupen cilj smo sposobni marsikaj potrpeti. Vendar …

V tem času še posebej potrebujemo pozitivne spodbude in optimizem. Politične vodje, ki znajo predstaviti pomen ukrepov, jih podkrepiti s številkami in argumenti, opozoriti na resnost razmer, a hkrati z vedrim izrazom na obrazu ponuditi tudi obetavne »korenčke« za prihodnost. Enako velja za medije. Namesto da v prvem prispevku informativne oddaje gledamo tekanje za morebitnimi kršitelji pravil karantene, bi bila morda dobrodošla pozitivna spodbuda za vseh tistih več kot 90 odstotkov ljudi, ki pravila spoštujemo. Pred dnevi so mojo pozornost pritegnili nasveti za ohranjanje duševnega zdravja ene od agencij za kadre. V priporočilih je bilo med drugim zapisano, da je v času karantene še posebej priporočljivo omejiti svojo izpostavljenost medijskim vsebinam, saj v nas vzbujajo ali krepijo zaskrbljenost. Seveda ne omejitev z ignoranco in popolno nevednostjo, temveč predvsem z zmernostjo spremljanja in izbiranjem verodostojnih virov.

V tem času še posebej potrebujemo pozitivne spodbude in optimizem. Politične vodje, ki znajo predstaviti pomen ukrepov, jih podkrepiti s številkami in argumenti, opozoriti na resnost razmer, a hkrati z vedrim izrazom na obrazu ponuditi tudi obetavne »korenčke« za prihodnost.

Enega od pozitivnih zgledov je v času epidemije koronavirusa postavila slovenska nacionalna televizija TV Slovenija. Prav na začetku karantene se je presenetljivo hitro prilagodila okoliščinam in otrokom vsak dan ponuja kakovostno informativno-izobraževalno oddajo Izodrom. Ne samo da otroci iz nje izvedo vse ključne aktualne informacije o covidu-19, natančno vam bodo znali tudi razložiti, od kod izvira omenjena kratica. Spoznavajo dogajanje po svetu, se izobražujejo za šolo, delajo poskuse, berejo skupaj s priznanimi slovenskimi avtorji, po navodilih različnih gostov delajo domače naloge. Predvsem pa iz oddaje vsak trenutek veje pozitivna energija, ki jo v teh časih potrebujejo ne le otroci, temveč mimogrede lahko dobro vpliva tudi na starše.

Odrasli se medtem družimo in spodbujamo na družbenih omrežjih in s humorjem. Iz teh časov nam bodo poleg fotografij, kako množično smo se naučili peči kruh (z drožmi), ostale številne šale, ki tudi s črnim humorjem ter obujeno politično nekorektnostjo dvigujejo moralo vseh nas, ki v samoizolaciji vztrajamo doma za boljše čase.

Pozitiven pristop in optimizem sta pomembna. Ker lahko se nam zgodi, da bomo na koncu morda res fizično zdravi, mentalno pa sploh ne. Prav mentalno zdravje pa je ključno za dolgo in zdravo življenje.

Petra Juvančič

Pozitiven pristop in optimizem sta pomembna. Ker lahko se nam zgodi, da bomo na koncu morda res fizično zdravi, mentalno pa sploh ne. Prav mentalno zdravje pa je ključno za dolgo in zdravo življenje.

 

Kolumna je bila objavljena v časniku Delo v ponedeljek, 20. aprila 2020: Optimizem v času korone.

 

Comments

Comments are disabled for this post