Press enter to see results or esc to cancel.

Delo: Kako dobro je naše zdravstvo

Preteklo leto smo se v tem času dodobra zavedeli, da se epidemija COVID-19 ne dogaja zgolj v oddaljenem svetu, temveč prihaja tudi k nam. Tako se že skoraj leto dni na področju zdravstva razprava odvija pretežno o tej bolezni. Konec lanskega leta pa je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj pripravila celovito poročilo o pregledu zdravstva v Evropi (Health at a Glance 2020). Vsakoletno poročilo je zelo pomembno za oblikovanje zdravstvenih politik in strategij, saj vključuje analizo zdravstvenega stanja in uspešnosti zdravstvenih sistemov v 36 evropskih državah. Zadnje bo v prihodnje služilo tudi kot izhodišče za analize po zaključku epidemije, ki bo zagotovo vplivala na spremembo pri nekaterih doslej zajetih rezultatih, na primer pri pričakovani življenjski dobi.

 

Kako v grobem povzeti predpandemične zdravstvene podatke za Slovenijo? Imamo eno najnižjih stopenj umrljivosti novorojenčkov v Evropi, dobro zdravimo srčno žilne bolezni, slabo pa nam kažejo podatki pri možganski kapi in zdravljenju rakavih obolenj. Žal pa smo še vedno v samem vrhu pri samomorih. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu pri nas znaša že 81,5 let, kar je nad povprečjem EU.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji znaša že 81,5 let, kar je nad povprečjem EU. Ženske lahko pričakujemo 84,4 leta, moški pa kar šest manj: 78,5.

V evropskem prostoru pričakovano trajanje življenja ob rojstvu dosega v povprečju 81 let. V Švici in Španiji skoraj 84, medtem ko so na repu pri 75 letih Bolgarija, Latvija in Romunija. V Sloveniji ženske lahko pričakujemo 84,4 leta, moški pa šest manj: 78,5. Vendar OECD opozarja, da se bodo po zajemu vseh podatkov po zaključku pandemije številke spremenile in je pričakovati nasprotni trend, kot smo mu bili priča v preteklih letih, ko se je življenjska doba nenehno podaljševala. Podatki statističnega urada namreč kažejo, da je zadnjih nekaj let v naši državi umrlo približno 20 tisoč ljudi na leto, medtem ko smo se po za zdaj še neuradnih podatkih v letu 2020 približali številu 24 tisoč.

 

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu 

 

Trend podaljševanja življenjske dobe ob rojstvu v EU

 

Glavni vzrok smrti v državah EU so srčno-žilne bolezni (37 odstotkov) in različne vrste raka (26 odstotkov). Sledijo bolezni dihal in zunanji vzroki smrti, kot so nesreče, samomori, umori, in drugi vzroki. V prihodnjih poročilih, ki bodo celovito zajela tudi podatke o pandemiji, bo zanimivo spremljati, kako je ta razmerja spremenila korona.

Srčno-žilne bolezni predstavljajo največji delež smrti tudi v Sloveniji. Mednje sodijo na primer srčni infarkt ter možganska kap. Slovenija je pri zdravljenju prvih v zgornji tretjini najuspešnejših, medtem ko najboljše izide zdravljenja že tradicionalno dosega Francija. Slabše nam gre pri zdravljenju možganske kapi, kjer je naše zdravstvo v spodnji tretjini evropskih držav. Rak dojk in pljučni rak sta vodilna vzroka smrti zaradi raka pri ženskah, medtem ko sta pljučni in kolorektalni rak glavna vzroka za smrt zaradi raka pri moških. Slovenija pa je primerjalno gledano žal nad povprečjem EU pri smrtnosti pri raku.

Bolezni dihal so tretji najpogostejši vzrok smrti, pri čemer gre večinoma za starejše od 65 let. Sem sodijo kronična obstruktivna pljučna bolezen kot najpogostejši vzrok smrtnosti pri boleznih dihal, sledi pa ji pljučnica. V Sloveniji smo v zadnjih letih pri teh boleznih beležili približno 1000 primerov smrti letno.

 

Vzroki smrti v EU v 2017

 

 

Neugodni so tudi podatki za Slovenijo glede samomorov. Največ jih beleži Litva s 26 primeri na sto tisoč prebivalcev. Sledi ji Slovenija z 20 primeri, medtem ko je povprečje EU 11. Zanimivo je tudi to, da je število samomorov v Sloveniji kar petkrat večje pri moških kot pri ženskah. Ko bo v naslednjih poročilih celovito zajeto obdobje pandemije, bomo videli, kaj bodo z vidika izzivov duševnega zdravja ob zaprtju in omejitvah takrat pokazali podatki. Zagotovo ne bi bilo slabo, če bi se Slovenija ob tako neugledni uvrstitvi strateško lotila izboljšanja stanja na področju duševnega zdravja.

Pomanjkanje zdravnikov je v Sloveniji že dlje znan izziv, tudi v tem poročilu smo s 3,2 zdravnika na tisoč prebivalcev pod povprečjem EU – v  primerjavi s sosednjo Avstrijo pa imamo kar dva zdravnika na tisoč prebivalcev manj. Zanimivo pa je, da smo nad povprečjem EU pri številu medicinskih sester, in sicer 10 v primerjavi s povprečjem 8,2 na tisoč prebivalcev.

Slovenija je z 20 samomori na sto tisoč prebivalcev na drugem mestu v Evropi, število samomorov je kar petkrat večje pri moških kot pri ženskah.

In še finančni vidik. V obdobju pred pandemijo je EU za zdravstvo namenila 8,3 odstotka BDP in isto velja za Slovenijo. Med državami EU so največji delež, 11 odstotkov ali več, namenile Nemčija, Francija in Švedska, izven EU pa Švica z 12 odstotki. Vendar, pod povprečjem EU se nahajamo, če izdatke na prebivalca preračunamo upoštevajoč kupno moč. Če naredimo primerjavo z nam bližnjo Avstrijo: njihovi izdatki za zdravstvo so preračunano na prebivalca po kupni moči skoraj dvakrat višji kot v Sloveniji. OECD v poročilu opozarja, da se bo s COVID-19 veliko spremenilo, saj so države v času pandemije tudi izven siceršnjih struktur financiranja zdravstva vanj vlagale dodatna sredstva za obvladovanje in zdravljenje te bolezni.

 

Delež BDP za zdravstvo

Pandemija bo torej prinesla marsikaj novega tudi v dosedanje utečene analize, iz katerih smo bili doslej vajeni prebrati, da se stanje v zdravstvu izboljšuje, da je življenjska doba vse daljša in da so največji zdravstveni izzivi obvladovanje doslej znanih bolezni. Pandemija COVID-19 nas je naučila, da prihajajo novi izzivi, ki jih bomo morali znati obvladovati v prihodnje, ne da bi ob tem ogrozili oziroma omejili dostopnosti zdravstva in zdravljenja drugih bolezni. Že danes je eden večjih izzivov, kako skrajšati čakalne dobe, da nam zamude pri diagnostiki in zdravljenju ne pokvarijo rezultatov, pri katerih smo doslej dosegali napredek.

 

Petra Juvančič

 

Kolumna je bila objavljena v časniku Delo v ponedeljek, 22. februarja 2021: Kako dobro je naše zdravstvo.

 

 

Comments

Comments are disabled for this post