Že ob nastopu mandata je vlada Janeza Janše napovedala zmanjšanje administrativnih bremen z namenom poenostaviti postopke državljanom in poslovanje podjetjem. Predlog zakonodaje, ki ga je sprejela minuli četrtek, posega v 20 veljavnih zakonov z različnih področij. V javnosti je bil doslej največ pozornosti deležen poseg v zakon o prispevkih za socialno varnost na način, da se nad mejo 6.000 EUR bruto ti prispevki prenehajo obračunavati. Kaj bi pomenila tako imenovana socialna ali razvojna kapica in zakaj je potrebna za gospodarstvo? Za več pojasnil je Petra Stopar poklicala izvršno direktorico Združenja Manager.

PETRA STOPAR (novinarka) Gospa Petra Juvančič, vlada je pretekli teden začela obravnavo predloga zakona o debirokratizaciji, predlog podpirate tudi gospodarske organizacije, saj med drugim prinaša uvedbo socialne kapice, in sicer v izhodišču za plačilo prispevkov pri plači 6.000EURbruto, uvedbi socialne kapice nasprotujejo sindikati z besedami, da vlada razbremenjuje najbogatejše, da bo izpad sredstev iz blagajn za socialne prispevke preveli. V gospodarstvu se sicer zavedate, kakšne so zmožnosti javnih financ, a poudarjate, da je socialna kapica potrebna, zakaj?

PETRA JUVANČIČ (Združenje Manager) Najlepša hvala za vprašanje in lep pozdrav poslušalkam in poslušalcem. Morda bi začela z vrednoto solidarnosti, ki je v teh dneh pogosto omenjena in se zagotovo strinjamo, da je to zelo pomembna vrednota socialne države. Ampak ne glede na to se moramo v določenem trenutku vprašati tudi to, kje so meje solidarnosti in kje so meje enakosti, zato da naše okolje ne bo dolgoročno preveč nestimulativno za tiste, ki so delovno aktivni, ustvarjalni, ki so razvojno naravnani, kipri nas ustvarjajo neko dodano vrednost in v naše te blagajne prispevajo tudi največ.

Mislim, da je pri nas ključen tudi premik v neko razvojno naravnanost. Če se spomnite v preteklem letu, smo v združenju Manager pripravili akcijski načrt za višjo rast produktivnosti v sodelovanju za ljubljansko Ekonomsko fakulteto in Ministrstvom za gospodarstvo. Kar je zanimivo v tem načrtu, je to, da v njem niso samo nanizani ukrepi, kaj vse bi morali v naši državi narediti, da bi se razvijali v smeri večje blaginje, temveč je ena od predpostavk, ki je opredeljena, tudi to, da moramo z vidka naše miselnosti, mindseta, postati malo bolj pozitivno stimulativni. Namesto, da govorimo o neki negativni zavisti, se usmerimo na pozitivno. Torej, da nekomu privoščimo, da mu uspe, da dobi tudi nagrade, ki izvirajo iz tega. Večkrat paralele tukaj vlečemo s športniki, ker na tem področju Slovenci to zelo dobro znamo.

Zato tudi pri socialni kapici mi pravzaprav raje uporabljamo izraz razvojna kapica. Razlogi, zakaj jo potrebujemo, so zelo jasni. V podjetjih si želimo zaposlovati in ustrezno nagrajevati vrhunske kadre, ki ustvarjajo neko dodano vrednost, ki so gonilo razvoja. Vemo, da gre tukaj tudi za inženirske, razvojne, intelektualne poklice. Zadnja leta smo zelo veliko poslušali o odhodu izobraženih mladih v tujino. Svet je danes globaliziran, ljudje si znajo poiskati priložnosti tudi drugje. Zato moramo z neko privlačno davčno politiko postati zanimiva država, da zaposlujemo morda tudi tuje izobražene ljudi in ta način dobimo dodatne prilive.

Sicer o vprašanju razvojne kapice že zelo dolgo razpravljamo in morda tudi ni nujno, da takoj sprejmemo rešitev pri dva in pol kratniku povprečne plače, kar je pri približno 4600 bruto.  Lahko jo uvedemo postopoma, ker kot vemo, je trenutno v teku razprava o 6000 evrih, mi v gospodarstvu sicer mislimo, da bi morala biti postavljena nižje. Ampak glede na to, da je te zadeve treba reševati celovito, si lahko to postavimo kot cilj v nekem daljšem obdobju. Predvsem pa moramo razmišljati drugače, kot se je razmišljalo doslej. Vemo, da v Sloveniji nimamo veliko bogatih, da smo zelo egalitarna družba in se je morda treba malo vprašati, kako povečat število zaposlenih v zgornjih dohodninskih razredih in s tem tudi povečati davčne prilive.

Po drugi strani pa moramo upoštevati tudi to, da imamo vendarle pokojnine navzgor omejene, prispevki pa seveda niso in pri posameznikih so ti zneski izjemno visoki.

PETRA STOPAR (novinarka) Slišimo različne ocene o tem, koliko bi znašal ta izpad sredstev v primeru uvedbe socialne oziroma razvojne kapice, upad sredstev v zdravstveno in pokojninsko blagajno, imate vi izračun, koliko bi to znašalo ali kaj menite sploh o tem?

PETRA JUVANČIČ (Združenje Manager) Mislim, da moramo razmišljati precej širše in dolgoročno. Če gledamo samo obstoječe stanje, potem lahko govorimo o izpadu, ampak dolgoročno razvoj in zaposlovanje v nekem prijaznem podjetniškem okolju lahko prinese večje prilive. Sicer pri zdravstvu, vemo za primerjave s tujino, s tem sem se tudi sama v preteklosti zelo veliko ukvarjala, da imamo ob trenutno zelo visokih prispevkih zelo nizko proračunsko financiranje. Če se pa dotaknemo pokojnin, jih pa že danes precej podpiramo s sredstvi iz proračuna, tako da ja, mi se strinjamo, da je to zadeva, ki jo je treba celovito rešiti, dolgoročno odgovorno, ampak zagotovo se pa ne moremo še naslednjih 10, 15, 20 let vrteti v začaranem krogu, kako se nič ne da.

PETRA STOPAR (novinarka) Gospa Petra Juvančič, večina držav Evropske unije, 19 članic pozna oziroma jih je že uvedlo socialno kapico že pred leti, kje in zakaj pa se zatika v Sloveniji?

PETRA JUVANČIČ (Združenje Manager) Tukaj morda eno moje opažanje. Včasih se mi zdi, da v Sloveniji napišemo zelo veliko strategij, načrtov, včasih pa potem temu malo slabše sledimo z izvedbo. Če se recimo dotakneva področja debirokratizacije. Praktično vsak državljan prej ali slej naleti na naš zapleten birokratski aparat in vsi se pogovarjamo o tem, ampak hkrati še vedno nenehno produciramo neke nove zakone, nova pravila, nove podzakonske akte in si sami delamo sistem še bolj zapleten, tako da prihaja do neke nelogičnosti.

Mislim, da moramo gledano v celoti fokus obrniti v razvoj in kakovost življenja, kar zahteva spremembo miselnosti. Mi moramo privoščiti nekomu, ki razvija, dela, ki se izobražuje, ki dela več, da lahko tudi dobi več. Osebno res verjamem, da to potem vse potegne za sabo in na koncu ima v bistvu tudi družba kot celota več od tega.

In če se mogoče dotaknem še malo našega članstva. Pri nas člani niso samo top menedžerji, so tudi menedžerji drugih ravni v podjetjih, pa predvsem imamo zelo veliko tudi predstavnikov manjših in srednjih slovenskih podjetij, veliko se pogovarjamo z njimi. Slovenija je zelo izvozno naravnana družba in imamo veliko krasnih slovenskih izvoznih podjetij, ki nam povedo, da smo pri nas pri plačah zelo obremenjeni, si pa želijo tudi v Slovenijo pripeljat kakšne vrhunske strokovnjake in to je trenutno določena ovira, tako da tudi s tega vidika je razvojna kapica zelo pomembna. Če želimo dolgoročno biti neka uspešna, tehnološko razvita država, če želimo ustvarjati dodano vrednost in če želimo biti seveda konkurenčni tudi pri tem, da zaposlujemo zahtevnejše kadre.

Intervju je bil objavljen na Radiu Ognjišče 22. 3. 2021.