V letošnjem letu smo svečano obeležili 30. obletnico naše mlade države. Takšne prelomnice so čas, ko se zazremo nazaj in razmislimo o dosežkih in realiziranih ciljih, po drugi strani pa priložnost za razmislek o tem, kakšne bodo naše ambicije in cilji v naslednjih letih in desetletjih. Pandemija, ki je zaznamovala svet v zadnjih dveh letih, je v marsičem spremenila naš pogled na svet, življenje in delo. Od vseh nas terja veliko večjo stopnjo prilagodljivosti, kot smo je bili morda vajeni, prav tako nepredvidljiva tveganja postajajo del vsakdana. Morda si zato cilje težje postavljamo zelo dolgoročno, vsekakor pa tudi naša mlada država potrebuje usmeritev, kam želi in kako ambiciozno se bo razvijala naprej. Za višjo družbeno blaginjo vseh nas in tudi naslednjih generacij.

Poglejmo nekaj številk. Po podatkih Statističnega urada se je BDP na prebivalca v treh desetletjih povečal za štirikrat, saj je leta 1991 znašal dobrih 5130 evrov na prebivalca, leta 2020 pa dobrih 22 tisoč. S povprečno plačo smo leta 1991 lahko kupili 397 kilogramov kruha, v letu 2020 pa 449. Število prebivalcev se je povečalo za približno en Maribor, tako je imela konec leta 1991 Slovenija 1.998.912, na začetku leta 2021 pa 2.108.977 prebivalcev. Povprečna starost Slovenca je bila ob osamosvojitvi 36,2, v letu 2021 pa že kar 43,7 leta. V letu 1991 se nam je rodilo 21.583 otrok, leta 2010 smo presegli 22 tisoč, po letu 2018 pa je število rojstev znova padlo pod 20 tisoč letno. Ob osamosvojitvi je imelo največ Slovencev in Slovenk osnovnošolsko izobrazbo ali manj, leta 2020 srednješolsko, lani pa je imel vsak četrti Slovenec najmanj višješolsko izobrazbo. V  30 letih pa so naše športnice in športniki na olimpijskih igrah Sloveniji prinesli 45 medalj.

Kmalu po mednarodnem priznanju si je Slovenija zastavila takrat izjemno pomemben cilj postati polnopravna članica Evropske unije. Leto 2004 je bilo za Slovenijo zelo pomembno, saj se je marca pridružila Natu, z majem pa je vstopila v Evropsko unijo. Januarja 2007 je kot prva od desetih novih članic EU prevzela skupno valuto evro in postala del schengenskega območja.

Ne moremo pa mimo tega, da smo v obdobju osamosvajanja vendarle sanjali tudi o tem, da s svojo povezovalno lego, znanjem in ambicijami lahko postanemo druga Švica. Ta mala alpska država je danes na 1. mestu na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD, Slovenija pa je v zadnjem letu zdrsnila za pet mest in se uvrstila šele na 40. mesto med 64 državami. To je naš prvi večji zdrs po nekaj letih, saj se je vse od zadnje gospodarsko-finančne krize Slovenija vzpenjala in v časih gospodarske rasti pred pandemijo smo celo ambiciozno razmišljali o uvrstitvi med 15 in 20 najbolj konkurenčnih držav. Danes dosegamo precej manj in iz tujine nas sprašujejo, kaj se je zgodilo z ambicioznostjo in razvojem Slovenije, ki so jo na tej lestvice prehitele celo države, kot so Estonija, Češka, Litva in Latvija. Torej države, ki so imele v 90. letih bistveno slabše izhodišče.

A bolj kot kritiko lahko to dejstvo vzamemo kot priložnost za razmislek, kako naprej. Tako kot smo imeli kot država jasne razvojne cilje v obdobju, ko smo se želeli vključiti Evropsko unijo in vpeljati evro. Medtem je odrasla še ena generacija mladih, svet se je globaliziral in digitaliziral, demografski trendi so vse prej kot ugodni in čas je za resen razmislek, kako naprej. Pogledu v prihodnost Slovenije bomo zato namenili tudi vsebino letošnjega Managerskega kongresa, na katerega smo povabili številne domače in mednarodne ugledne strokovnjake, ki bodo pomembno obogatili naš pogled na svet. Zato nas tokrat vodi slogan Čas priložnosti, saj želimo našo pozornost in aktivnosti usmeriti v tisto, s čimer lahko vsi sooblikujemo še boljšo prihodnost. Rdeča nit naših prizadevanj za zagotavljanje družbene blaginje je še vedno naš Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti, ki ga z Observatorijem ZM nadgrajujemo in vsa prizadevanja usmerjamo v to, da bi čim več ukrepov spravili s papirja v življenje. Obenem pa se zavedamo, da moramo svoj pogled usmeriti tudi v trajnostni razvoj, zato v skladu s konceptom trajnostnega voditeljstva sledimo 5P: People, Planet, Profit, Purpose, Prosperity.

Za razvojni premik pa Slovenija potrebuje še nekaj. Več športnega duha v vsakdanjem življenju, kar pomeni bistveno bolj povezano in pozitivno naravnano družbeno klimo, več spodbujanja in nagrajevanja uspeha. Tako kot to pokažemo v primeru športnih uspehov.

Draga Slovenija, vse najboljše!

Petra Juvančič

Besedilo je uvodnik v brošuro, ki je izšla ob Managerskem kongresu 2021.