Yossi Vardi: Slovenija lahko postane nova destinacija za tehnološki safari
Yossi Vardi, pionir visokotehnoloških podjetij v Izraelu in eden od osrednjih govornikov Managerskega kongresa, pravi, da je majhnost Slovenije njena prednost
Težko bi našli človeka, ki ima več izkušenj z investiranjem v podjetja, kot jih ima Yossi Vardi – v petih desetletjih je namreč (so)ustanovil 86 ‘high-tech’ podjetij. Zanimalo nas je, kaj se lahko naučimo od uspešnih start-upov in kako lahko Slovenija po vzoru Izraela postane nova dežela samorogov.
Gospod Vardi, še enkrat prav prisrčno pozdravljeni.
Dober dan v Slovenijo, hvala za vabilo.
Začniva z vašo deželo. Kaj po vašem mnenju Izrael ločuje od drugih držav in zakaj je tako privlačen za razvoj visoke tehnologije in start-up podjetja? Včasih so vašo državo imenovali dežela start-upov, danes pa ste poznani kot dežela samorogov. Kje se skriva razlog za to?
To je kar kompleksno vprašanje. V zadnjih 20 letih lahko spremljamo pravo parado velikih podjetij, vlad, investitorjev, malih podjetij, ki vsi pri nas iščejo recept, če se pošalim, »kaj dajemo v vodo«, da vzgajamo tako dobre podjetnike. Odgovorov je več. Navadno radi rečemo, da razlog tiči v nivoju tehnologije, znanja, izobrazbe, vladnega sodelovanja z zasebnim sektorjem. Dejstvo je tudi, da je naša vojska zelo visoko tehnološko razvita. Ampak, ne pozabimo, tako raven razvitosti lahko srečamo tudi drugod, npr. v Nemčiji, na Japonskem …
Prepričan sem, da bomo v prihodnjih letih še veliko slišali o Sloveniji, posebno s področja visoke tehnologije. Velikost ali bolje rečeno majhnost države pa naj ne bo ovira, ampak priložnost za boljšo povezanost in skupen razvoj po vzoru Izraela, ki uspešno pridobiva investicije v star-up podjetja.
Vse, kar sem naštel, je kot gorivo, kje se torej skriva sprožilec? Kaj mlade žene, da združijo vse svoje znanje in preprosto skočijo v vodo? Prepričan sem, da je razlog v kulturi in že sami dediščini naših ljudi, države. Pomembno je okolje, ki vzgaja te ljudi. Že vzdušje pri družinski večerji, če lahko tako rečem. Nadvse pomembno je torej, kako vzgajamo svoje otroke. Ti so izpostavljeni našemu odnosu do sveta praktično 24 ur na dan, sedem dni v tednu, štiri tedne v mesecu in to celih 18 let. Velik vpliv poleg družine imajo seveda tudi prijatelji in mediji, ki pogosto odločajo, ali bodo otrokom heroje predstavljali ljudje, ki so zaposleni v visoki tehnologiji, ali kdo drug.
V Izraelu podjetniki pogosto tvegajo, se razvijajo in hočejo biti samostojni. To je del zapuščine naših prednikov. Dodal bi še to pomembno dejstvo: Izrael je majhna država. S tem se lahko poistoveti tudi vaša mala prečudovita Slovenija. Nobena skrivnost ni, da to vodi v večjo medosebno predanost. Vsi se poznajo med seboj, imajo skupne prijatelje; to ustvari večjo povezanost. Ko začenjaš razvijati start-up, namreč potrebuješ veliko pomoči. Dva do trije ljudje se ukvarjajo z vsem, od marketinga do razvoja izdelka. Pomembno je, da se lahko zaneseš na ljudi, s tem se ustvari ekosistem. V Izraelu ta povezanost očitno ustvarja dobro klimo za start-up podjetja.
Dali ste nam dober vpogled v izraelsko kulturo in omenili ste, da si ljudje upajo tvegati. To pa je značilno tudi za vas. Verjetno ste najbolj znani po svojih investicijah. V enem od podcastov, ki sem jih poslušala, ste omenili, da ste se nekega jutra zbudili in imeli 86 podjetij. To ni ravno majhna številka.
Veste, ko prvič investiraš je zelo zabavno, v drugo prav tako. Pri peti investiciji vse skupaj postane izziv, nato pa sem se nekega dne zavedel, da obsesivno investiram in imam 86 podjetij. Poznate izraz »FOMO«? Gre za strah, da bi kaj zamudil (»fear of missing out«). Ta pa nas privede do marsičesa.
Naj omenim tudi, da med 86 investicijami niso bile vse uspešne. Pri okoli tridesetih sem izgubil denar, ker so preprosto propadle. Takrat so me mediji prikazovali v zelo slabi luči. Na svoji poti sem torej doživel svoj delež neuspeha. Menim pa, da je glavni razlog moje uspešnosti zavedanje, da je to pač del cene, ki jo plačaš v poslu. Zelo zgodaj sem spoznal, da z uspehom pridejo napake; moral pa sem se naučiti sprejeti tudi sram. Zato na intervjujih, kot je današnji, takoj na začetku sam omenim svoje poraze in me kasneje ne morete spraviti v zadrego (smeh). Za mano ni samo veliko neuspehov, za mano je ZELO veliko neuspehov. To je pač del formule uspeha.
Pogosto citirate rek »fail often, fail fast«, ampak ljudje se navadno bojimo napak. Kakšen nasvet bi nam dali?
Mimogrede, gre za slavni rek Steva Jobsa. Seveda se ljudje bojijo neuspehov. Nekdanji ameriški predsednik Harry S. Truman je nekoč rekel: »Če ne preneseš vročine, ne hodi v kuhinjo«. Če nisi pripravljen na napake, lahko končaš na nezavidljivih mestih. Naj vam dam primer. Večina poskusov start-up podjetij ne uspe. Propadejo. Za uspeh je treba navadno poskusiti dvakrat, trikrat, štirikrat. Zato je pomembno grešiti na začetku. V Izraelu rečemo, da se podjetniki največkrat bojijo svoje tašče. Kako ji namreč razložiti, da so tvegali z denarjem za študij otrok in niso uspeli. Zato neuspehov preprosto ne priznajo. Tako so nastala zombi podjetja, kot jih sam poimenujem, torej podjetja, ki ne živijo in ne umrejo.
Za mano ni samo veliko neuspehov, za mano je ZELO veliko neuspehov. To je pač del formule uspeha.
Velikokrat vidim ljudi, ki najboljša leta svojega življenja zapravljajo na propadli ideji le zato, da bi se izognili sramoti neuspeha. Včasih ob neuspeli investiciji rečem mladim, naj ne razmišljajo o tem, da sem jaz izgubil denar, ampak naj se poberejo nazaj na noge in poskusijo znova, s čim drugim. Naj dodam še to, da sem se seveda tudi sam zmotil v tem, katero podjetje bo dobro poslovalo in katero ne. Pred 20. leti sem na primer investiral v podjetje, potem predvideval, da ideja ne bo obrodila sadov in se čez nekaj let umaknil, podjetje pa je danes zelo uspešno. Tudi jaz delam tovrstne napake. Res pa je, da so ta podjetja potrebovala 20 let za uspeh. Kolikokrat po dvajset let pa imamo v življenju? Skratka, v poslu ni dobro biti preponosen.
Poglejva na poslovni svet še nekoliko bolj globalno. Kako danes spremljate razvoj v tehnologiji, recimo v post pandemičnem obdobju, čeravno še nismo čisto tam. Zelo veliko se pogovarjamo o novih poslovnih modelih, digitalizaciji … Kaj smo se po vaše naučili med tem časom?
Najprej mi dovolite, da predlagam, da se izognemo terminu »postpandemično obdobje«, ker menim, da tega ne bomo doživeli. Naučili se bomo živeti s trenutno pandemijo kot z gripo in podobnimi nalezljivimi boleznimi. Hvala bogu za čudež, ki se imenuje cepivo, neverjetno je, kaj vse zmore človek.
Kako bo torej izgledal svet po pandemiji? Naj začnem pri svojih začetkih. Sam sem v poslu od leta 1969, ko sem ustanovil svoje prvo podjetje. V 52 letih sem torej videl veliko kriz. Ampak takšne klofute, kot jo je svet dobil ob tokratni pandemiji, ne pomnim. Se spomnite izbruha vulkana na Islandiji pred enajstimi leti, ko je bila Evropa 15 dni ohromljena za ves letalski promet? O kakšni veliki razsežnosti nastale škode smo takrat govorili. Danes pa ljudje ne letijo že praktično leto in pol, z redkimi izjemami. Ne organiziramo dogodkov, delamo od doma … že leto in pol.
Doma imam veliko knjižnico. Polovica knjig govori o vodenju. Veste, zakaj jih je toliko? Ker v resnici nihče nima pravega odgovora. Če bi obstajal recept, bi imeli lahko preprost seznam sestavin za najboljše vodenje, torej največ eno knjigo. Pa ni tako preprosto.
Po drugi strani pa je šok spodbudil delovanje nekaterih drugih industrij, ki bi za današnji razcvet potrebovale še 10 ali 20 let. To so recimo različna orodja, ki nam omogočajo delo od doma. Tudi komunikacija preko spleta je del našega vsakdana, skačemo iz klica v klic praktično ves dan. To posledično povečuje povpraševanje po elektronskih napravah, po povezovanju krajev z internetnim omrežjem in podobno. Seveda pa nekatere panoge v današnjih okoliščinah tudi hitreje zamirajo.
Za digitalno industrijo lahko rečem, da zaradi pospešene digitalizacije danes deluje dokaj podobno kot pred pandemijo. Tudi cela zdravstvena industrija se je v enem letu spremenila bolj kot prej v dvajsetih. Veliko sprememb in tudi samega napredka se brez tega ne bi zgodilo še naslednjih 20 let.
V letu 2020 je svet vodil šok. Letos pa že spremljamo rast nekaterih panog, ki so se lahko prilagodile in tudi dosegle napredek, nekatere so še izboljšale svoj položaj napram letu 2019. Ko se bomo leta 2025 ozrli nazaj, bomo letošnje leto zagotovo poimenovali kot točka preloma – navzgor.
Dotakniva se zdaj še vodenja podjetja. Sami ste investirali v 86 podjetij, nekatera niso uspela. Katera je po vašem mnenju ključna sestavina dobrega vodenja?
Dovolite mi, naj najprej preoblikujem vaše vprašanje v: »G. Vardi, kako se odločite, v katero podjetje boste investirali,« pa bova prišla do istih odgovorov. Ko sem se začel ukvarjati z investiranjem, sem spoznal, da so dobre ideje precenjene. Ideje namreč niso tako pomembne, kot je pomembna sama izvedba. Če imamo dobro idejo in jo slabo izvedemo, nismo dosegli nič. S povprečno idejo in fantastično izvedbo, kot je na primer dobra uporabniška izkušnja ipd., pa bo podjetje zagotovo uspelo.
To sem spoznal pri investiranju v podjetje ICQ, ki se je ukvarjalo s spletnim komuniciranjem. Imel sem srečo, da sem našel mlado ekipo, ki je verjela v komunikacijo preko sporočil. Osebno sem menil, da tak način ne bo nikoli izpodrinil klasičnih telefonskih klicev, a sem se motil. Ko smo podjetje prodali AOLu, smo imeli tisoč konkurentov, med katerimi smo bili sedem let številka ena. Dokler se ni pojavilo drugo, boljše podjetje, ki je nadgradilo tekstovna sporočila, in rodil se je Skype ter prevzel veliko naših uporabnikov.
Ko se bomo leta 2025 ozrli nazaj, bomo letošnje leto zagotovo poimenovali kot točka preloma – navzgor.
Pri start up-u je pomembnih veliko stvari, nekatere pa so ključne. Najprej talent: za ravnanje s strankami, z uporabniki; nekateri preprosto vedo, kako priti v srca uporabnikov. Mozart je to znal narediti z glasbo, Spielberg s filmi, Picasso z risanjem, Shakespeare z gledališčem. Imeli so božji dar: talent. Take nadarjene ljudi si želite imeti v svojih podjetjih in jih lovite! Sam sem investiral v 85 podjetij, ker sem obsedeno iskal talente.
Drugo, kar je pomembno, je prijaznost. Nočete biti celo življenje obkroženi s kreteni. Življenje je prekratko in če želimo biti uspešni, se moramo znati tudi zabavati. Tretje je ekipa, še ena pomembna komponenta start-up podjetništva. Vsak posameznik šteje, še posebej v majhnih ekipah.
Zdaj pa pridemo do velike uganke – vodenje. Doma imam veliko knjižnico. Polovica knjig govori o vodenju. Veste, zakaj jih je toliko? Ker v resnici nihče nima pravega odgovora. Če bi obstajal recept, bi imeli lahko preprost seznam sestavin za najboljše vodenje, torej največ eno knjigo. Pa ni tako preprosto. Dlje ko razlagamo nek pojem, manj ga v resnici razumemo in dlje smo od odgovora samega.
Poznamo najrazličnejše oblike vodenja in seveda voditeljev. Osebno so mi najbolj pri srcu pristni, tihi, a hkrati karizmatični posamezniki. Takim ljudje zaupajo in jim sledijo, ker jih hočejo zadovoljiti in biti obkroženi z njihovo energijo. Včasih med podjetji, v katera sem investiral, prepoznam voditelja s takimi kvalitetami in to me res navduši.
Vesel sem tudi, da ste me povprašali o vodenju, ne managementu. Vrhunski voditelji namreč res vodijo, ne samo upravljajo podjetja. Gre za povsem drugo raven. Kot sem prej omenil, da je bil Mozart virtuoz v glasbi: nekateri znajo biti virtuozi vodenja! Znajo doseči srca zaposlenih. To so najboljši voditelji.
Vrniva se še malo k poslu, tehnologiji in razvoju. Na začetku sva omenila, da je Izrael postal dežela samorogov zaradi kulture in ljudi, ki so pripravljeni tvegati. Pošalili ste se, da vas sprašujejo, »kaj dajete v vodo«, da ustvarjate tako spodbudno okolje za start-up podjetja. Kaj bi torej morali dati v slovensko vodo za doseganje tovrstnih uspehov?
Priznam, to vprašanje sem pričakoval in ljudje mi ga pogosto zastavljajo. Včasih se pošalim, da je v Izraelu popularen tehnološki safari. Obiskovalci pridejo na ogled uspešnih praks, kot bi obiskali živalski vrt. Vsem pa je skupno eno: vprašanje kako tvorimo tako aktivno in posledično uspešno družbo. Drugo pogosto vprašanje pa je, kako naj sami dosežejo enak učinek.
Vsaka država je zelo specifična, pomemben pa je celoten ekosistem posamezne države, tega pa tvorijo t. i. mehke veščine same družbe. V zadnjih dvajsetih letih smo razvili veliko orodij, ki lahko pomagajo mladim na začetku podjetniške poti, kot so npr. hekatoni, mentorstva, start-up vikendi in podobno.
Pri start up-u je pomembnih veliko stvari, nekatere pa so ključne. Najprej talent: za ravnanje s strankami, z uporabniki; nekateri preprosto vedo, kako priti v srca uporabnikov. Drugo, kar je pomembno, je prijaznost. Nočete biti celo življenje obkroženi s kreteni. Osebno so mi najbolj pri srcu pristni, tihi, a hkrati karizmatični posamezniki. Takim ljudje zaupajo in jim sledijo, ker jih hočejo zadovoljiti in biti obkroženi z njihovo energijo.
Slovenija je majhna in to je njena ključna prednost. Predanost uspešnih posameznikov pomagati skupnosti je tako še večja. Menim, da je Slovenija na pravi poti. Zasledil sem, da ste nedavno imenovali ministra za digitalizacijo, kar je pravi korak k gradnji državnega (poslovnega) ekosistema. Nato sta pomembna tudi izobrazba in znanje. Čeprav je zmotno mišljenje, da v svetu visoke tehnologije potrebujemo samo programerje. Teh je v resnici med 25 in 50 odstotkov zaposlenih, ostali pa so strokovnjaki različnih področij: prodajalci, ekonomisti, grafični oblikovalci in še mnogi drugi. Zdaj sem vam povedal skrivnost in z uspešno izvedbo nas zlahka izrinete kot konkurenca (smeh).
Iz najinega pogovora lahko razberem, da dobro poznate Slovenijo. Poznate mogoče kakšno slovensko podjetje ali start-up?
Seveda spremljam to področje in redno sem v stiku tudi z nekaterimi vašimi državnimi voditelji. Slovenija res leži na odlični lokaciji. Nekateri vaši sosedje so lahko na eni strani priložnost za razširitev trga, na drugi strani pa potencialni poslovni partnerji. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih letih še veliko slišali o Sloveniji, posebno s področja visoke tehnologije. Velikost ali bolje rečeno majhnost države pa naj ne bo ovira, ampak priložnost za boljšo povezanost in skupen razvoj po vzoru Izraela, ki uspešno pridobiva investicije v star-up podjetja.
Mozart je bil virtuoz v glasbi, nekateri pa znajo biti virtuozi vodenja! Znajo doseči srca zaposlenih. To so najboljši voditelji.
Všeč mi je vaš optimizem in prepričana sem, da bo v marsikomu spodbudil zanimiva razmišljanja. Pred nama pa je zadnje vprašanje: v Združenju manager spodbujamo tudi trajnost, trajnostno voditeljstvo. Kako vi gledate na prihodnost in razvoj z vidika trajnosti?
Gre za zelo težko vprašanje. V ekonomiji poznamo problem izbire med osebno in javno koristjo. Dosegli smo fazo, ko se svet zaveda, da se resnično dogaja nekaj zaskrbljujočega. Izginjanje snega, taljenje ledenikov, dvig temperatur, uničujoči požari in podobno. Človeštvo bo moralo prevzeti odgovornost nase, saj smo za to v veliki meri krivi sami. Situacija kliče po obsežnem mednarodnem sodelovanju pri reševanju tovrstnih problemov. Premalo je dejanj, ki bi dejansko lahko rešila ta problem, a je ozaveščenost vedno višja. Mogoče le malo (pre)pozno.
Bomo vsi ravnali odgovorno in pravilno ukrepali? Na žalost mislim, da ne. Po drugi strani pa so današnje mlade generacije veliko bolj ozaveščene in skrbne tudi glede trajnosti in čim manjšega onesnaževanja. Sam sem se rodil med drugo svetovno vojno in odraščal z drugimi težavami, takrat je bil ključen lasten obstoj – dobiti izobrazbo, službo, ustvariti si dom. Vojna je takrat spremenila mlado generacijo. Nato je sledil pozitiven miselni preskok in rodila se je nova generacija s svojimi izzivi. Kljub vsemu pa močno upam, da jim bo uspelo.
Gospod Vardi, najlepša hvala, ker ste si vzeli čas za naš dogodek. Verjetno bi lahko klepetala še zelo dolgo, pa naj bo to zaenkrat vse. Naj vas ob tej priložnosti lepo povabim v Slovenijo, do takrat pa pošiljamo lepe pozdrave v Izrael.
Hvala in uspešno konferenco želim.
Comments
Comments are disabled for this post