Press enter to see results or esc to cancel.

Hrvaški zdravnik, ki vodi kliniko z 9 milijardami proračuna

Foto: Cleveland Clinic Newsroom

Hrvaška televizija HRT1 je prejšnji teden objavila zanimiv pogovor s hrvaškim kirurgom prof. dr. Tomislavom Mihaljevićem, ki od letošnjega leta vodi Cleveland Clinic – to je zdravstveni holding s 50 tisoč zaposlenimi in skoraj 9 milijardami dolarjev letnega proračuna. Mihaljević je rojen na Hrvaškem, kjer je tudi dokončal Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Čeprav je bil eden najbolj nadarjenih študentov, na Hrvaškem ni mogel dobiti specializacije iz kardiologije, zato se je odpravil v Švico, kjer je delal štiri leta, in se nato leta 1995 preselil v Boston. Na Cleveland Clinic je prišel leta 2004, kjer je opravljal specializacijo iz srčne kirurgije. Za Cleveland Clinic je vodil tudi uspešen projekt izgradnje bolnišnice v Abu Dabiju, ki jo je z majhno ekipo sodelavcev postavil iz nič – danes ta bolnišnica zaposluje preko 5.500 ljudi.

 

Nekaj zanimivosti iz pogovora:

 

O začetkih v ZDA

  • Ko sem prišel v Boston, sem bil navdušen, kakšne fenomenalne možnosti izobraževanja mi ponuja ameriški sistem. Kot človek, ki je v ZDA prišel s Hrvaške preko Švice, nisem mogel verjeti, da nekaj takšnega obstaja. Takrat sem se odločil, da želim tu opravljati specializacijo. Ko sem kandidiral za specializacijo, je bilo na Harvardu v Bostonu za 500, 600 študentov na voljo le 5 mest za specializacijo.
  • Če želite tu opravljati specializacijo, še posebej iz kirurgije, morate biti pripravljeni na zelo težko delo. Običajno sem vstal ob štirih ali najkasneje ob pol petih zjutraj. Potem sem tekel ali kolesaril do bolnišnice, kjer sem bil najkasneje ob petih. Med 5.15 in 7. uro zjutraj smo imeli prve vizite – temu smo rekli predvizite. Nato je bila ob 7. uri prava vizita, tako da smo bili lahko najkasneje ob 7.30 že v operacijski dvorani. Operacije smo imeli vse do 17. ali 18. ure. Sledila je vizita po operacijah, tako da sem zapuščal bolnišnico okoli sedme ali osme ure zvečer. Dežural sem vsak tretji dan in v prvih treh letih sem bil en teden na dopustu.
  • Ne glede na to, kako hudo zveni in kako trdo je videti to delo, ni bilo slabo. V veselje mi je bilo delati v takem stimulativnem okolju, kjer sem bil obkrožen z izjemnimi starejšimi kirurgi, profesorji, od katerih sem se naučil izjemno veliko. To so ljudje, ki te spoštujejo in ti dajo izjemne možnosti, da lahko postaneš dober zdravnik.

 

O delovni kulturi

  • Tu je delovna kultura takšna, da se človeka vrednoti po tem, koliko prispeva k organizaciji, koliko prispeva s svojim delom v odnosu do bolnikov, bolnišnice. Nikogar ne zanima, od kod si, kje si preživel otroštvo. Edina stvar, ki je pomembna, so vaše sposobnosti, količina dela in truda, ki ga vlagate …
  • Količina dela je relativno nepomembna, če delate tisto, kar vam je všeč in če ste obkroženi z ljudmi, s katerimi ste podobno zavzeti za delo in ki so enako motivirani kot vi …  Je pa intenzivnost zelo pomembna, če želite v tem postati dobri, toda najpomembnejša stvar je, da morate imeti radi tisto, kar počnete. Če imaš rad, kar delaš, to ni trpljenje. Lahko je vaša strast igranje golfa ali vodenje TV oddaj.  V svojem življenju sem imel veliko srečo, da sem našel delo, ki mi daje veliko zadovoljstvo, saj resnično na najlepši možni način spremeni življenje ljudi. To je vredno, zato moje delo zame nikoli ni bilo breme.

 

O zdravstvenem sistemu

  • (Na vprašanje, če velja, da je v ZDA zdravstvo dostopno le bogatim.) Pogosto dobim to vprašanje in to enostavno ne drži. Mi kot izvajalec zdravstvenih storitev moramo oskrbeti vsakega, ki pride v našo bolnišnico, ne glede na zavarovanje. To moramo storiti. Pri nas v sobi bomo imeli enkrat uspešnega direktorja velikega podjetja ali uspešno poslovno žensko, naslednji dan pa je v isti sobi lahko nekdo, ki je z najnižje ravni socialnoekonomske lestvice, pa bodo vsi dobili povsem enako oskrbo.
  • Naše poslanstvo je, da vsakemu našemu pacientu nudimo najboljšo možno zdravstveno oskrbo. Pri nas torej lahko vsakdo pričakuje najvišjo raven storitev, poleg uslužnosti do naših bolnikov pa seveda tudi človeški odnos. Poleg tega pa želimo biti tudi najboljše delovno mesto za delo v medicini. Da torej tako zdravniki kot medicinske sestre in drugi zaposleni na nas gledajo kot najboljše mesto za svoje delo.
  • Če me vprašate, kaj je največji problem hrvaškega zdravstva, bi rekel  da nimamo kontinuitete pri njegovem upravljanju.  Zdravstvo je v ZDA ena največjih industrij. Tri trilijone dolarjev se letno porabijo za zdravstvo, to je zapletena industrija tudi glede na delovno silo in infrastrukturo, ki jo potrebujemo. Na Hrvaškem ljudje ne razmišljajo na ta način. Upravljanje nekaj tako kompleksnega potrebuje kontinuiteto. Nemogoče je narediti korak naprej, še posebej, če gre za omejene vire, kot jih ima Hrvaška, če se ob tem vodenje zamenja na dve do štiri leta.
  • Mislim, da je za bolnike povsod najboljše, če je zdravstvo urejeno v kombinaciji javnega in zasebnega. To ravnotežje mora obstajati. Deleža po državah sta različna, a če zdravstvo povsem monopolizirate, se začnejo dogajati slabe stvari.

 

O svojem kirurškem delu

  • V času kirurškega dela sem izvedel na tisoče in tisoče operacij in pri tem delu je zelo preprosto pozabiti na uspeh, medtem ko neuspeha ne pozabiš nikoli. Nič ni težjega kot to, da moraš iz operacijske dvorane, intenzivne oskrbe pred družino s sporočilom, da so izgubili svojega očeta, mamo, brata, sestro. Veliko ljudi misli, da moramo biti kirurgi čustveno distancirani od usode svojih bolnikov. Sam sem prepričan, da bi v trenutku, ko bi se mi to zgodilo, prenehal biti zdravnik.
  • Ko sem septembra lani izvedel, da bom prevzel vodenje Cleveland Clinic, sem prenehal delati kot kirurg. Zame kirurgija nikoli ni bila samo neko tehnično opravilo, temveč je bila vsaka operacija vedno v službi zdravja bolnika. Če želim biti dober v tem, kar delam, moram to početi vsak dan, da bi lahko bolniku zagotavljal najboljšo možno storitev. Zato je nemogoče srčno kirurgijo jemati kot hobi.
  • Ena od najhujših stvari, ki se lahko zgodi v naši profesiji, je aroganca. Tisto sekundo, ko človek postane nadut, se začnejo dogajati slabe stvari. Kirurgija je velika učiteljica skromnosti.

 

O gradnji bolnišnice v Združenih arabskih emiratih

  • Cleveland Clinic ni samo ena bolnišnica, mi smo zdravstveni sistem. Imamo 12 bolnišnic v Ohiu, na stotine ambulant, bolnišnice na Floridi, v Las Vegasu, Abu Dabiju in gradimo novo v Londonu.
  • V Abu Dabiju smo uspeli v šestih letih zgraditi najbolj napredno in najbolj kompleksno bolnišnico v tem delu sveta. To ni bil enostaven projekt. Bili smo ekipa 30 ljudi, od tega le dva zdravnika in tri medicinske sestre, na pol milijona kvadratnih metrov prostora pa je vsak dan delalo kar 25 tisoč gradbenikov. Ko sem po šestih letih zapustil Emirate, je tam stala bolnišnica s 5.500 zaposlenimi, od katerih sem jih večino zaposlil jaz, tudi vse zdravnike, ki so prihajali iz 82 različnih držav. Vsem tem ljudem smo morali organizirati vse, jih pripeljati skupaj z njihovimi družinami v to državo, jim urediti šolanje za otroke itd. Ljudi, ki nikoli doslej niso delali skupaj, smo morali organizirati v strokovne time, in to v gromozanski bolnišnici, ki pa je bila že takrat v celoti digitalno integrirana, nič ni bilo na papirju.
  • Zelo malo možnosti je bilo, da bomo v Abu Dabiju uspeli. Do takrat nihče ni naredil nič podobnega, nikoli ni bila izven ZDA zgrajena tako velika bolnišnica, to je dejansko prva velika ameriška bolnišnica izven ZDA. Vsi moji kolegi so rekli, da je to noro in da ne bomo uspeli, vendar smo. Pa naš uspeh niti ni tako pomemben. Kar je zares pomembno, je to, da smo uspeli preseliti kakovostno medicino tudi v ta del sveta. Skozi naše storitve smo se dotaknili življenj na tisoče ljudi in to je tisto, zaradi česar je bilo ta projekt vredno izpeljati.

 

Nasvet mladim

  • Moj nasvet mladim, ki se navadno sprašujejo, kako napredovati v karieri, je naj sprejmejo delo, ki ga nihče drug ne želi opravljati. Ko danes gledam nazaj na svojo kariero, sem z robotsko kirurgijo začel, ko tega še nihče ni hotel delati, in to je bila zares dobra karierna poteza.

 

Celoten intervju je na voljo tudi na YouTube:

 

 

Tomislav Mihaljevic, M.D., Named Cleveland Clinic CEO, President

 

Dodatno branje: https://m.vecernji.hr/amp/lifestyle/tomislav-mihaljevic-necu-moci-operirati-ali-mirno-sam-se-oprostio-s-kirurskom-dvoranom-1192634

 

Comments

Leave a Comment