Press enter to see results or esc to cancel.

Brez dobre organizacije denarja nikoli ni dovolj

Slovenijo je obiskal prof. dr. Arne Björnberg, eden največjih poznavalcev zdravstvenih sistemov v svetu, ki številnim državam svetuje glede kakovostne ureditve zdravstva. Opozarja, da mora biti pri odločanju o spremembah v zdravstvu ključna stroka, ne politika, da centralizirano financiranje ne rešuje ničesar, prej nasprotno, in da je zelo pomembno dobro upravljanje in vodenje zdravstvenih ustanov. Dodaten denar po njegovih izkušnjah ne rešuje problema čakalnih dob, saj je temeljna za rešitev tega problema boljša organizacija. In dodaja, da Nizozemske kot najboljšega zdravstvenega sistema v Evropi nihče ne more spraviti s piedestala.

 

Več denarja ne odpravi čakalnih vrst

Slovenija se na lestvici merjenja kakovosti v zdravstvu EHCI uvršča v zlato sredino (16. mesto) in sodi med države z dobrimi izidi zdravljenja na nekaterih področjih (na primer srčno-žilne bolezni) ter slabimi na področju izidov zdravljenja pri rakavih obolenjih. Smo tudi ena od držav z vse daljšimi čakalnimi dobami. Björnberg meni, da so te pogosto stanje duha: »Dostopnost zdravstva ni povezana s financami ali številom zdravnikov, delovanje zdravstvenega sistema brez čakalnih dob je dokazano cenejše, kot je z njimi.« Meni, da samo denar v splošnem ne prinese boljšega zdravstva, včasih je celo nasprotno (»Sometimes money buys worse healthcare.«).  »Politiki znajo običajno čakalne dobe krajšati le tako, da vanje zmečejo veliko denarja. Tudi to dolgoročno zdravstvo le še draži,« meni Björnberg.

Težave s čakalnimi dobami imata na primer tudi bogati državi, kot sta Norveška (na EHCI lestvici 3.) in Švedska (na EHCI na 12. mestu), medtem ko je Makedonija z dobrim sistemom e-zdravja in e-naročanja svetel zgled, kako je čakalne dobe mogoče odpraviti z dobro organizacijo. Ob tem je dr. Stjepan Oreškovič, predavatelj na Harvardu in predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), opozoril, da moramo tudi Makedonijo gledati celovito skupaj z izidi zdravljenja, ne le po uspešnosti reševanja enega problema. Na lestvici EHCI je namreč Makedonija kljub vzpenjanju še vedno šele na 20. mestu.

Foto: Jernej Lasic

 

Spodbude, ki temeljijo na uspešnosti, so ključne

Björnberg se je dotaknil tudi napovedanih sprememb v Sloveniji. Njegov prvi nasvet je, da naj nikakor ne centraliziramo financiranja. Opozarja, da nobena reforma ni uspešna brez organizacijskih ukrepov, racionalizacije mreže izvajalcev in sprememb pri upravljanju bolnišnic. Brez tega po njegovem mnenju reforma ne more biti učinkovita in v interesu bolnikov. V zdravstvu bi moralo financiranje temeljiti na opravljenih storitvah in uspešnosti izvajalcev, ne pa na financiranju zmogljivosti in stroškov. V sodobnem zdravstvu je nujen tudi učinkovit sistem e-naročanja in e-receptov prek interneta v realnem času.

Nujna pa je tudi uvedba kazalcev kakovosti oziroma primerjave med bolnišnicami, ti podatki pa morajo biti preprosto dostopni prek interneta, kot na primer na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, na Danskem ali Slovaškem. Katalog z rezultati zdravljenja po bolnišnicah mora biti pacientom vedno na voljo. Na Danskem se je na primer pokazalo, da je imela ena od bolnišnic šestodstotno smrtnost pri bolnikih s kapjo, druga pa 25-odstotno. Sorodniki, ki izvedo za takšne podatke, bodo svojca zagotovo peljali v prvo bolnišnico. »Vzpostavitev primerjav med izvajalci je najhitrejše in najmočnejše orodje za izboljšanje kakovosti v zdravstvu,« poudarja Björnberg.

 

Nizozemcev se preprosto ne da zaustaviti

V primerjalni analizi zdravstvenih sistemov EHCI je Nizozemska vsako leto boljša in še krepi svoj položaj na prvem mestu. Björnberg poudarja, da je uspešno izvedla reformo, ker je amaterje in politike odstranila iz odločanja in reformo prepustila strokovnjakom. Za Nizozemsko je sicer značilna visoka stopnja konkurence tako na strani ponudbe (izvajalcev zdravstvenih storitev) kot na strani zavarovalnic. Pravijo, da imajo “dobro upravljan kaotičen sistem”. “To, da bi bil nizozemski sistem drag zaradi konkurence in zavarovalnic, je preprosto neumnost. Dražji sistem imajo, ker si to lahko privoščijo in ker imajo visok delež bolnišničnih zdravljenj. Če tako radi ležijo v bolnišnicah, kdo sem jaz, da bi jim to preprečil,” je dejal v šali.

 

Prof. dr. Arne Björnberg je predsednik in glavni partner švedske Health Consumer Powerhouse, ki vsako leto izvaja raziskavo Euro Health Consumer Index (EHCI), ki primerja kakovost zdravstvenih sistemov v 35-ih državah z vidika uporabnikov oziroma bolnikov. Pred tem je med drugim vodil Univerzitetno bolnišnico Severne Švedske, delal kot svetovalec revizijske hiše KPMG, vodil evropski del IBM za zdravstvo in svetoval številnim državam na področju upravljanja v zdravstvu, trenutno svetuje tudi v Srbiji.  

 

Več o tem:

Arne Björnberg je bil skupaj z drugimi strokovnjaki gost dogodka Zdravstvena polemika: Zdravje v čakalni vrsti.

Intervju z njim so objavile tudi Finance.

O dogodku je poročal tudi Siol: “Milijoni ne bodo skrajšali čakalnih vrst”.

 

 

Comments

Leave a Comment