Organizacija Health Consumer Powerhouse vsako leto objavi Evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva (EHCI), ki pokaže, kakšna je kakovost sistemov zdravstvenega varstva po evropskih državah. V zadnji meritvi v 2016 so objavili, da je Slovenija na 15. mestu, za uporabnike najboljše zdravstvene sisteme v Evropi pa imajo znova Nizozemska, ki še krepi svoj položaj, Švica, Norveška in Finska.

Eden od kriterijev, ki Slovenijo še vedno vleče navzdol, je poleg slabe dostopnosti (čakalnih dob) “Provider catalogue with quality ranking”, tj. primerjava izvajalcev po kakovosti oziroma dostopnost informacij, kot je uspešnost bolnišnic pri zdravljenju konkretnih bolezni. Težave imamo tudi z rešitvami e-zdravja, pa tudi z dosegom in obsegom zagotovljenih zdravstvenih storitev. Več kot dve tretjini anketiranih tudi meni, da se od bolnikov pri nas v zdravstvu pričakuje plačilo pod mizo. Sicer pa se vedno znova pokaže, da dosegamo slab izid zdravljenja pri ishemični kapi ter pri preživetju raka na materničnem vratu in na dojki. Imamo pa odlične rezultate na področju obvladovanja hepatitisa in diabetesa.

Nizozemski zdravstveni sistem ima že nekaj let najboljše ocene, v zadnji meritvi pa so se po točkah povzpeli še višje. Razloge za to pripisujejo tudi močni konkurenci med zdravstvenimi zavarovalnicami.

Poudarjajo, da na Nizozemskem odločitve sprejema stroka v sodelovanju z bolniki. Politike in birokrate pa so umaknili iz odločanja.

Zanimivo, Norveška, ki je na 3. mestu, namenja veliko sredstev za zdravstvo, ima pa hude težave s čakalnimi dobami in zato z dostopnostjo (spodaj na sliki so prikazane države z najdaljšimi čakalnimi dobami). Prav tako imajo težave s čakalnimi dobami top 10 države, kot so Nizozemska, Finska, Švedska, kjer je sicer zdravstvo odlično ocenjeno. Švedska se pri kriteriju dostopnosti zdravstva zaradi dolgih čakalnih dob skupaj z Irsko in Poljsko uvršča celo med najslabše med 35 državami. Komentar na čakalne dobe na Švedskem, kjer se še na zdravnika v primarnem zdravstvu baje lahko čaka po teden dni:

Finska na 4. mestu ima najboljše rezultate glede na dokaj nizko porabo za zdravstvo (prve tri države imajo namreč dokaj drage sisteme, vendar recimo Nizozemski hkrati v celoti ureja tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe).

Za Nemčijo, ki je na 7. mestu, so zapisali, da v zdravstvu omogoča največ proste izbire in da bolniki lahko praktično poiščejo kakršno koli oskrbo kadar koli želijo.

Med srednje- in vzhodnoevropskimi (CEE) državami je svetla zvezda Češka na 13. mestu, ki je prehitela celo Veliko Britanijo in njihov slavni NHS.

Hrvaška, ki je mesto za nami, je zelo napredovala, in sicer s 23. na 16. mesto. Makedonija (v zadnji meritvi na 18. mestu) pa je na primer v 2014 napredovala s 27. na 16. mesto, ker je odpravila čakalne dobe z “real time e-booking sistemom”, se pravi, da je problem čakalnih dob reševala z dobro organizacijo in e-podporo. Tudi v 2015 ohranjajo dober položaj in so še vedno država, ki je v zadnjih letih najbolj napredovala.

Grčija z enim najslabših sistemov na 28. mestu, toda z največ zdravniki in farmacevti na prebivalca.

Največji problem srbskega zdravstvenega sistema (na 30. mestu) je korupcija. Na zadnjem, 35. mestu, je zdravstveni sistem Črne Gore.

Poročilo tudi grafično ponazarja, v katerih državah imajo največje težave s čakalnimi dobami (rdeče).

Na konkretnem primeru opozarjajo tudi, da se težav s čakalnimi dobami ne rešuje z več denarja, kar je v praksi ugotovila tudi Švedska.

Še nekaj o porabi antibiotikov. Za NHS v Veliki Britaniji so znane govorice, da ti antibiotik napišejo za vsako malenkost. Očitno res.

Za konec še en zanimiv ocvirek, ki so ga v poročilu vključili o nas: tole so leta 2006 predstavniki našega ministrstva za zdravje rekli raziskovalcem o Sloveniji 🙂