Danes je bil objavljen nov EHCI indeks za leto 2016, ki po kakovosti zdravstvenih sistemov v evropskih državah še vedno na prvi dve mesti postavlja Nizozemsko in Švico. Obe državi sta presegli magično mejo 900 točk, kar pomeni, da uporabniki v obeh državah svoj zdravstveni sistem ocenjujejo kot zelo dober in bolnikom prijazen. Slovenija je v primerjavi z EHCI 2015 zdrsnila za eno mesto in je na 16. mestu.

Indeks EHCI je že 12 let eden ključnih kriterijev za primerjavo uspešnosti nacionalnih zdravstvenih sistemov v 35 državah. Analizira zdravstveno varstvo posameznih držav na podlagi 48 kazalcev na področjih, kot so pravice in informiranost pacientov, obseg in dostopnost zdravstvenih storitev, izidi zdravljenja, preventiva in dostopnost do zdravil.

Kljub splošnemu izboljšanju ocen v vseh državah še vedno obstaja vrzel med najboljšimi sistemi v severozahodni Evropi ter Švici in najmanj razvitimi, ki so praviloma v državah srednje in vzhodne ter jugovzhodne Evrope. Tako so na vodilnih mestih poleg že omenjenih tudi Norveška, Belgija, Islandija, Luksemburg, Nemčija, Finska in Danska. Med najslabše uvrščenimi pa države, kot so Romunija, Črna gora, Bolgarija, Albanija in tudi Poljska.

Slovenijo prehitela Portugalska

Eno od presenečenj letošnjega ocenjevanja je rezultat Portugalske (14. mesto), ki je v preteklosti že dosegala dobre ocene, vendar je v letu 2015 nazadovala na 20. mesto zaradi dolgih čakalnih dob. V tokratni meritvi so jo ocenili kot eno od držav, ki dosega dobre rezultate glede na razpoložljiva finančna sredstva in je prehitela celo Veliko Britanijo (15. mesto).

Slovenija je torej nekje v zlati sredini, še v letu 2008 je bila recimo na 20. mestu, v EHCI 2014 je napredovala na 19. in v EHCI 2015 na 15. mesto. Poročilo nas uvršča med države, ki jim gre presenetljivo dobro glede na izdatke za zdravstvo na prebivalca po kupni moči – poleg Slovenije sta to še Češka (13. mesto) in Estonija (17. mesto). Sicer pa Finska kljub zdrsu s 4. na 8. mesto še velja za državo, ki ima glede na izdatke za zdravstvo najbolj učinkovit zdravstveni sistem.

Slovenija je v »rdečem« še vedno na področju primerjave izvajalcev po kakovosti oziroma dostopnosti informacij, kot je uspešnost bolnišnic pri zdravljenju konkretnih bolezni. Težave imamo tudi z dostopnostjo – čakalnimi dobami. Dosegamo pa izjemno dobre rezultate na nekaterih področjih zdravljenja, predvsem na področju hepatitisa in diabetesa.

Nizozemska vedno v top tri

Za nizozemski sistem vedno znova najprej poudarijo, da je za njih značilna konkurenca na področju zdravstvenega zavarovanja, hkrati pa tudi močna vključenost organizacij bolnikov pri odločanju o zdravstvu. Težave z dostopnostjo in čakalnimi dobami so pred leti odpravili z vzpostavitvijo 160 močnih zdravstvenih centrov na primarni ravni, ki operacije izvajajo tudi po 24 ur na dan, vse dni v tednu. In čeprav je Nizozemska dolgo veljala za bogato državo, ki za zdravstvo nameni primerljivo finančnih sredstev kot Norveška, Švica in Luksemburg, je sedaj v tem pogledu uvrščena med Nemčijo (7. mesto) in Švedsko (12. mesto). Nadaljnje prihranke pa iščejo na področju bolnišničnega zdravljenja, kjer so v zadnjih letih zabeležili porast stroškov, zato pripravljajo reformo, s katero bi uredili to področje in napovedujejo visoke prihranke. Ob Nizozemski je treba dodati še to, da področji zdravstva in dolgotrajne oskrbe ureja skupaj.

Na drugem mestu je, zanimivo, Švica, ki je sicer ena bogatejših držav, obenem pa ima precej tržno naravnan zdravstveni sistem. Je tudi ena od držav, ki nima težav z dostopnostjo do zdravstva, torej s čakalnimi dobami.  Prav tako je bogata Norveška na tretjem mestu, ki pa ima kljub visoki porabi za zdravstvo še vedno težave s čakalnimi dobami. Te so sicer v primerjavi z letom prej že deloma odpravili, a še vedno tu dosegajo slabši rezultat. Poročilo navaja, da je Norveška lep primer, kako se težav s čakalnimi dobami ne da reševati le z denarjem, temveč to težavo najbolj pripisujejo slabi organizaciji.

Čakalne dobe se ne rešujejo (samo) z denarjem

Švedska (12. mesto) že nekaj let nazaduje na lestvici predvsem zaradi hudih težav s čakalnimi dobami, ki so jih sprva reševali z visokimi finančnimi vložki (»queue billions«). Tudi zdravstveni sistem Združenega kraljestva (15. mesto) se nikoli ni uvrstil med najboljših 10 na EHCI predvsem zaradi slabe dostopnosti. Skupaj s Poljsko (na 31. mestu) in Švedsko je na področju dostopnosti eden najslabše ocenjenih evropskih zdravstvenih sistemov. Kot eno svetlih točk na tem področju poročilo znova omenja Makedonijo (na 20. mestu), ki se je vprašanja čakalnih dob lotila s kakovostno in pregledno e-podporo, tudi z e-naročanjem (v EHCI 2014 se je zato povzpela na 16. mesto). Poročilo tako navaja, da za težave z dostopnostjo ni pomembno, ali je država bogata ali revnejša, temveč so pomembni predvsem organizacija, preglednost podatkov in e-podpora.

Srbija največji skok

Hrvaška je tokrat dosegla primerljivo število točk kot v lanskem letu, vendar v primerjavi z drugimi manj in s 16. zdrsnila na 19. mesto. Najbolj pa se je v letošnji meritvi povzpela Srbija, ki je tokrat na 24. mestu (lani na 30.), strokovnjaki pa še vedno opozarjajo na problem korupcije v tej državi.

Poročilo sicer navaja, da evropsko zdravstveno varstvo daje vedno boljše rezultate. Stopnja preživetja pri rakavih obolenjih in srčno-žilnih boleznih narašča, čeprav se veliko govori o poslabšanju življenjskega sloga in dejavnikih, kot so debelost, uživanje nezdrave prehrane in »pisarniškemu« načinu življenja. Zmanjšuje se tudi umrljivost novorojenčkov.

EHCI grafično

Izdatki za zdravstvo na prebivalca po kupni moči