Ko nekaj let delaš v zdravstvu, pogosto naletiš na komentar, zakaj moramo zdravstvo plačevati tudi mladi in zdravi. »Redno plačujem, a nikoli ne koristim, saj sem zdrav,« je skupni imenovalec teh mnenj. Moj odgovor je vedno enak: to je velika sreča, kajti v nekaj trenutkih se lahko življenje bistveno spremeni. Zdravstveni stroški so namreč vedno zoženi na manjši del populacije – po nekaterih študijah naj bi se 80 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo nanašalo na približno 20 odstotkov populacije.

Zdravstvena tveganja so zelo povezana s starostjo in spolom, poleg tega pa tudi z ekonomskim statusom, genetiko in drugimi dejavniki. V splošnem radi rečemo, da so mladi praviloma bolj zdravi, stroški za zdravstvo pa začnejo naraščati po 65. letu življenja. V povprečju to seveda drži, če imamo srečo in mladost preživimo zdravo, brez težjih bolezni ali hujših poškodb. Večina torej večji delež stroškov izkoristi šele v zadnjih letih življenja – kar polovica vseh stroškov naj bi nastala v zadnjih dveh letih.

Zato je zdravstvo v urejenih družbah organizirano tako, da moramo začeti prispevati sredstva zanj, ko postanemo polnoletni, ko zaključimo šolanje in/ali se zaposlimo. To je neke vrste obveza zaradi družbenega konsenza, da sredstva za zdravstvo zberemo od celotne odrasle populacije, saj mladi,  zdravi in vitalni praviloma neradi razmišljajo o svoji morebitni bolezenski situaciji čez nekaj desetletij. Tako na temelju solidarnosti – ne le po dohodku, temveč tudi med generacijami – izravnavamo izdatke za zdravstvo glede na zdravstveno tveganje. Pri zdravstvu se torej zaradi visokih stroškov nikoli ne moremo pogovarjati o posamezniku, ampak vedno govorimo o družbi kot celoti, saj bi sicer v primeru bolezni lahko vsak posameznik zašel v hude finančne težave.

Na številnih strokovnih predavanjih in v literaturi sem naletela na precej grafičnih prikazov, kako stroški naraščajo s starostjo. Zanimivo je, da gre bolj ali manj za enak prikaz ne glede na državo in njihovo ureditev zdravstva.

Primera Kanade in Avstralije: naraščanje stroškov za zdravstvo s starostjo

Za primer Slovenije navajam podatke iz študije Inštituta za ekonomska raziskovanja iz leta 2014. Analiza se nanaša na celotne odhodke vseh treh dopolnilnih zavarovalnic (približno 1,4 mio zavarovancev), zato krivulji ne vsebujeta izdatkov za otroke do petnajstega leta starosti kot tudi ne izdatkov, ki jih v celoti krije samo obvezno zdravstveno zavarovanje. Kljub temu jasno kažeta na povečevanje izdatkov z višanjem starosti.

Slovenija: Povprečna višina izdatkov glede na starost in spol (v EUR)

Vir: Študija Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Kot zanimivost: Študija je pokazala, da ženske presežejo povprečno letno premijo dopolnilnega zavarovanja (približno 336 evrov) pri 37 letih, moški pa pri 43. Povprečni letni izdatek 1.000 evrov presežejo moški pri 62, ženske pa pri 64 letih starosti.

Zato imamo medgeneracijsko solidarnost tudi v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.