Vroče zdravstvo, nevzdržno za bolnike
V slovenskem zdravstvu bolniki marsikje še vedno ležijo v neklimatiziranih prostorih. Tudi v novejših stavbah, kot je recimo Onkološki inštitut. Ta ima komaj 10 let, pa se mora po dolgotrajni in dragi sanaciji vodovoda ukvarjati še s sanacijo klimatskih naprav. Si predstavljate, kako mora biti rakavim bolnikom v prostorih brez klime? Ponavljam: v novi stavbi in v letu 2017!
Kako trpijo bolniki v neklimatiziranih prostorih, je leta 2013 spoznal Viljem Prešeren. Njegova mati je bila hospitalizirana na oddelku za travmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer so temperature v sobah dosegale 30 stopinj. Tega ni mogel gledati in je UKC Ljubljana podaril sedem prenosnih klimatskih naprav.
Zdaj pa poglejmo primer Onkološkega inštituta – bolnišnice, ki se srečuje z najtežjimi bolniki. Stavba je za slovensko zdravstvo relativno nova, njena otvoritev je bila v letu 2007. Vse do lanskega leta so se v tej stavbi ukvarjali s sanacijo vodovoda, ki je stala skoraj sedem milijonov evrov. Danes pa Žurnal24 poroča, da Onkološki inštitut potrebuje tudi sanacijo klimatskega sistema.
Najprej o sedmih milijonih za sanacijo vodovoda. Na to sem postala pozorna, ko mi je gospodarstvenik, ki vse življenje dela v zasebnem sektorju, rekel, da je za osem milijonov zgradil celo proizvodno halo. Pred kratkim smo tudi v medijih (Finance) prebrali, da je podjetje Domel za celotno investicijo v nove proizvodne prostore (klimatizirane, se razume), kjer bo imelo delo 200 ljudi, skupaj z nakupno ceno lokacije in stroji odštelo 13 milijonov evrov. Sedem milijonov javnih sredstev za vodovod – in 13 zasebnih za celo opremljeno proizvodno halo.
Se res nikoli nihče ne vpraša, če je to normalno?
Obenem se mi zdi zanimivo, da v novih, s svetlobno hitrostjo zgrajenih trgovskih centrih, tovarnah in firmah vodovodna napeljava in klimatski sistemi (ter tudi vse ostalo) vedno delujejo, okvare so redka izjema in jih praviloma hitro odpravijo. V slovenskem politično-državnem zdravstvu pa nenehno poslušamo o visokih investicijah, dolgotrajnih gradnjah in napakah z visokimi finančnimi posledicami.
Zanimivo je tudi spremljati, kako bomo nov luksuzni hotel na Bavarskem dvoru dobili v enem letu (zasebna investicija), medtem ko je bil temeljni kamen za ljubljansko urgenco položen v letu 2007, zaključka pa še ni niti blizu.
Je pa javno, kajne. In politiki očitno vseeno zaupamo, kako kadruje in ravna z našim denarjem.
Comments
Comments are disabled for this post