V zdravstvu se radi pogovarjamo o pomanjkanju denarja, premalo pa o morebitnih rezervah. Kdor ima opravka z zdravstvom, ve, da se marsikatera skriva tudi v sami mreži zdravstvenih ustanov pri nas. Pred leti – natančneje leta 2011 – je takratni minister za zdravje Dorjan Marušič s pomočjo strokovnjakov želel optimizirati mrežo porodnišnic. Ob tem je naletel na upor civilnih iniciativ in politike, čeprav so strokovnjaki opozarjali, da je premajhno število porodov lahko tudi strokovno vprašljivo – če ne celo nevarno. Tako imamo še danes enako število porodnišnic kot v letu 1954, ko se je v Sloveniji rodilo skoraj 32 tisoč otrok, danes se jih rodi približno 20 tisoč, bistveno boljša pa je tudi cestna infrastruktura.

V Sloveniji lahko porodnice rojevajo v 14 krajih, in sicer v okviru deset regionalnih splošnih bolnišnic (Brežice, Celje, Izola, Jesenice, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje), v dveh bolnišnicah za ginekologijo in porodništvo (Kranj, Postojna) ter dveh univerzitetnih kliničnih centrih (Ljubljana in Maribor).

Strokovne podlage že iz leta 2009

V letu 2009 je strokovna ekipa pod vodstvom zdaj že pokojne prof. dr. Helene Meden-Vrtovec pripravila analizo z naslovom Racionalizacija mreže porodnišnic v Sloveniji, ki je bil podlaga za predlog sprememb ministra Marušiča. V analizi so skušali pokriti dve vprašanji:

1. Ali je ekonomsko in strokovno upravičeno, da za manj kot dva poroda dnevno financiramo popolno opremo in kadre?
2. Ali je varno, da v takšnem okolju poteka usposabljanje za delo v porodništvu?

Poenostavljeno: kaj bi bilo najboljše za porodnice z vidika varnosti in koliko si lahko privoščimo.

V nekaterih porodnišnicah več dni brez poroda

V letu nastanka analize se je pri nas po podatkih statističnega urada rodilo 21.856 otrok (število porodov je sicer nekoliko manjše, saj se rojevajo tudi dvojčki, trojčki itd.). V analizi so ugotavljali, da se povprečno letno število porodov po porodnišnicah precej razlikuje. »Štiri imajo povprečno manj kot dva poroda na dan (Brežice 1,08, Trbovlje 1,4, Jesenice 1,7, Koper 1,9), od 2 do 3 porode na dan ima 5 porodnišnic (Nova Gorica 2,0, Murska Sobota 2,1, Slovenj Gradec 2,3, Ptuj 2,4, Novo mesto 3,0), od 3 do 6 porodov na dan imajo 4 porodnišnice (Kranj 3,6, Postojna 4,0, Maribor 5,1, Celje 5,5), v ljubljanski porodnišnici je bilo takrat dnevno 16 do 17 porodov.« V nekaterih porodnišnicah celo po nekaj dni nimajo nobenega poroda.

Povprečno število porodov po porodnišnicah (vir: Racionalizacija mreže porodnišnic v Sloveniji)

Kako je s tem danes? V letu 2016 se je po podatkih statističnega urada v Sloveniji rodilo 20.345 otrok, po podatkih NIJZ naj bi bilo skupno 19.798 porodov. Aktualnejših podatkov po posameznih porodnišnicah sicer nisem našla, a glede na to, da so skupne številke manjše, je tudi povprečno letno število porodov po porodnišnicah še nižje kot v času nastanka analize.

NIJZ: Število porodov 1988-2016

V predlogu, ki ga je v letu 2011 pripravilo Marušičevo ministrstvo, je bila tako predvidena pridružitev Bolnišnice za ginekologijo in porodničarstvo v Kranju Splošni bolnišnici Jesenice in preusmeritev porodnic iz Brežic in Trbovelj v Novo mesto, Celje in ljubljanski Klinični center. Ideja, ki jo je v zvezi s kranjsko porodnišnico letos predstavila tudi ministrica Milojka Kolar Celarc, torej ni nova in je bila že v preteklosti strokovno obravnavana.

Stroka vsaj za 3 porode na dan

Kot je takrat s seje parlamentarnega odbora za zdravstvo, na kateri je sodelovala ginekološko-porodniška stroka, poročalo Delo, je za porodnišnico in porodnice strokovno dobro, če ima »v povprečju vsaj 3, v boljšem primeru pa 4 ali 5 porodov na dan. Pri tolikšnem številu porodov imajo v povprečju 3 ali 4 carske reze na teden, 1 ali 2 izhodni operaciji, 1 ali 2 medenični vstavi in rodili se bodo eni dvojčki na dva tedna. To bo prineslo zdravnikom, ki delajo v porodnišnici, dovolj izkušenj, da bodo delali kakovostno in varno. Potrebne so tudi oprema in podporne službe, če se z življenjem porodnice ali otroka resnično kaj zaplete.«

Po stari dobri slovenski navadi so se seveda tudi v zvezi s tem toliko časa kresala mnenja, da do spremembe ni prišlo. Civilne iniciative in tudi politiki so govorili, da mora biti porodnišnica čim bližje domu porodnic, zlasti zaradi varnosti oziroma čim krajše poti v primeru nepričakovanega poroda. Ginekolog prim. dr. Vasilij Cerar, ki ima za seboj več desetletij izkušenj v porodništvu, je takrat za Delo povedal, da čas prevoza v Sloveniji ni odločilen dejavnik za uspešnost poroda. Če bi hoteli, da bi vse ženske imele do porodnišnice približno enako daleč, bi morali imeti kar 20 ali celo 25 porodnišnic. Obenem pa podatki kažejo, da se veliko žensk odloča za porod v Ljubljani in ne v najbližji porodnišnici, kar ljubljansko porodnišnico dodatno obremeni, lokalne pa pogosto samujejo.

Minister  Marušič je v takratni razpravi pojasnil, da so porodnišnice le en primer in da bi morali podobno razmisliti o reorganizaciji tudi drugih segmentov zdravstva. Ali, kot pravi eden od poznavalcev iz stroke: optimiziranje mreže porodnišnic je eden redkih možnih ukrepov v zdravstvu, kjer za manj denarja lahko dobimo višjo kakovost, zato bi bilo morda smotrno, da začnemo prav tu. Brez populizma.

Viri:

Ministrstvo za zdravje RS, Racionalizacija mreže porodnišnic v Sloveniji; 23. 9. 2009

Vodja delovne skupine: prof. dr. Helena Meden-Vrtovec, dr. med.,

Člani: prim. dr. Vasilij Matko Cerar, dr. med., Marija Ilijaš-Koželj, dr. med., doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., prof. dr. Iztok Takač, dr. med., dr. Ivan Verdenik, univ. dipl. ing. elektr., prof. dr. Veljko Vlaisavljevič, dr. med.

Statistični urad RS: Osnovni podatki o rojenih, Slovenija, letno.

NIJZ: V letu 2016 v Sloveniji 19.798 porodov

Dnevnik, 25. 8. 2010: Porodnišnice, v katerih se nekaj dni ne rodi niti en otrok; Majda Hostnik.

Delo, 30. 1. 2011: Porodnice za bližino doma, stroka za varnost; Milena Zupanič.

Dnevnik, 23. 10. 2012. Racionalizacija porodnišnic v prihodnjem tednu na situ stroke in politike.

Dnevnik, 23. 10. 2012: Kako daleč bo morala leteti štorklja; Meta Černoga.

Primorski dnevnik, 5. 1. 2016: Lani najnižje število porodov v zadnjih letih – v šempetrski porodnišnici se je leta 2015 rodilo 661 otrok.

Delo, 12. 7. 2016: Vasilij Matko Cerar, 70-letni jubilant; Adolf Lukanovič.

Delo, 26. 5. 2016: Prof. dr. Helena Meden Vrtovec (1944–2016); Adolf Lukanovič.