Danes mi je prijatelj slabe volje pokazal, kakšen dopis je prejel iz UKC Ljubljana, ko je oddal napotnico za poseg. Dopis je praktično brez kakršnih koli relevantnih informacij tako glede približnega datuma posega kot tudi brez okvirnega podatka o čakalni dobi. In tudi brez podpisa. Bo na vrsti jeseni, spomladi prihodnje leto, spomladi čez dve leti? Koga naj vpraša? Naj pač potrpežljivo počaka, da se nekdo spomni nanj. 

Poleg tega je odgovor tudi brez kakršnega koli podpisa kontaktne osebe in telefonske številke, na koga se lahko bolnik obrne v primeru, če bi v zvezi s tem potreboval dodatne informacije. Zgolj navedba “Skrbnik čakalne knjige”. Podpis in kontaktna številka sta sicer v vsaki sodobni organizaciji ključna elementa pisne komunikacije s strankami. Dopise brez podpisa odgovorne osebe težko razumemo kako drugače kot zgolj klasično izogibanje odgovornosti (“Bolje, da ne objavimo številke, kot da nam potem ves čas zvoni telefon in se bo treba ukvarjati z ljudmi.”). Potem se pa čudimo, ko ljudje iščejo poznanstva v zdravstvenem sistemu, preko katerih bi prišli do kakršnih koli informacij in zdravnikov. Ne predstavljam si, kako se v takšni situaciji znajdejo starejši.

Skratka, vsem zelo dobro znani birokratski sistem iz nekih drugih časov. In to v organizaciji, od katere bi pričakovali empatijo in občutek za komuniciranje s stranko – bolnikom.