V glasilu Zdravniške zbornice Slovenije je prof. dr. Alojz Ihan objavil pogovor s prof. dr. Matjažem Zwitterjem, priznanim onkologom, ki je večji del svoje zdravniške kariere posvetil zdravljenju pljučnega raka. Nedavno je izdal tudi knjigo z naslovom Pogovori o zdravniški etiki. V nadaljevanju objavljamo nekaj misli iz pogovora:

• O PRAVICAH, KI SO TO SAMO NA PAPIRJU:

Ko sprevidimo, kako velik je razkorak med deklariranimi pravicami in med tem, kar naše zdravstvo z razpoložljivim denarjem lahko naredi, nam postane jasno, da si zdravstvene reforme ne moremo zamisliti brez krčenja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Takšno krčenje pravic pa bo nujno naletelo na odpor v javnosti in šele čez čas se bo pokazalo, da je pravic sicer res manj, je pa tisto, kar je obljubljeno, ljudem na voljo takoj, torej brez čakanja.

• O OMEJENOSTI SREDSTEV:

Količina sredstev, ki je na voljo, ima svoje meje in občutno večje obremenitve gospodarstva z davki pač ne moremo pričakovati. Zato lahko upravljamo zdravstvo le z zavedanjem, da ima vsak poseg svojo konkretno ceno, ki temelji na porabljenem materialu, delu ter amortizaciji aparatur in prostorov.

• O NEREALNO DOLOČENIH CENAH ZDRAVSTVENIH STORITEV:

Cene naših zdravstvenih storitev določajo birokrati, vendar njihov račun ne temelji na realnih stroških. Priznana cena za popolnoma enako storitev je različna od enega do drugega izvajalca, različna za javne zavode in za zasebnike. Tak sistem je seveda v ekonomskem pogledu povsem absurden. Prav nobenega razloga ni, da bi stala operacija žolčnih kamnov v Ljubljani več kot v Murski Soboti.

• O NUJNI ODGOVORNOSTI PRI UPRAVLJANJU:

Finančna samostojnost ustanov, vključno z odgovornostjo za izgube, je osnovni pogoj, da se nabavlja aparature, ki so stroškovno optimalne, torej mercedesa tam, kjer je nujno potreben in se izplača, marsikje drugje pa pametno vodstvo raje nabavi več golfov. Seveda pa je pogoj za finančno samostojnost ustanov realno oblikovanje cen storitev in plačevanje opravljenih storitev.

• O METANJU DENARJA V VREČO BREZ DNA:

Politiki, ki zdaj maha s temi 100 milijoni za krajšanje čakalnih dob, se bo kmalu povesil nos. To je gasilski ukrep, ki sam po sebi ne bo ničesar rešil, če ne bomo hkrati začeli sistematično preurejati organizacije zdravstva, najprej s temeljito preureditvijo odgovornosti upravljalcev zdravstvenega sistema za njegovo bolj racionalno delovanje.

• O POGREŠANEM E-KARTONU:

Težko razumljivo je, da ministrstvo za zdravje do sedaj še ni vzpostavilo stroškovno in strokovno tako upravičene rešitve, kot je elektronski zdravstveni karton. Če bi lahko v svoji ambulanti dobil rentgenski posnetek, ki je bil narejen v Celju, ga ne bi dal ponovno delati v Ljubljani!

• O NUJNOSTI SPECIALIZACIJE BOLNIŠNIC:

V sedanjem sistemu javna ustanova ne more biti stroškovno konkurenčna zasebnikom in namesto da iščemo rešitev v zatiranju zasebništva, bi bilo bolje narediti javne ustanove bolj konkurenčne. Med drugim tudi tako, da bi izkoristile svojo infrastrukturo in velikost za specializacijo v en sam segment medicine, kjer bi bile izrazito konkurenčne.

Nesmiselno je, da vse naše bolnišnice delajo vse. Slovenija je prometno tako dobro povezana, da potrebe bolnikov ne morejo biti razlog, da imamo na vsakih 30 ali 50 kilometrov splošno bolnišnico z vsemi hospitalnimi oddelki. Zakaj torej očitno vztrajamo pri nekonkurenčnosti, komu je to v interesu? Naj si vsak najde svojo nišo.

• O SPREMENJENI VLOGI ZZZS:

ZZZS je v pretirano udobnem, uradniškem statusu, kot uporabnik ga ne morem tožiti za neizpolnjevanje obveznosti do mene, nikakršen je tudi njegov nadzor kakovosti opravljenih storitev …

Če obdržimo eno zavarovalnico za obvezno zavarovanje, absolutno potrebujemo redefiniranje njene vloge v pravo zavarovalnico, ki bo poznala cene zdravstvenih storitev, se znala izpogajati za ustrezne cene z izvajalci in znala nadzirati kakovost storitev.

ZZZS mora biti sistem, ki zna optimizirati kakovost in stroške obveznega zavarovanja kot celoto, ne pa zgolj uradniško, po segmentih, ki drug drugemu nasprotujejo.

• O TEM, DA ZDRAVSTVO NI ZASTONJ:

Pacienti bi morali predvsem vedeti, da zdravstvo stane, zato bi morali dobiti za vsako storitev v roke specificiran račun in na njem napisano, kdo ga plača.

• O RAZDROBLJENEM IT SISTEMU UKCL:

Ko je pred dvema letoma prišla na površje kriza otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije, so se podatki o številu opravljenih posegov med uradnimi navedbami ustanove in med podatki posameznih zdravnikov razlikovali za 20 odstotkov.

Vir: ISIS, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije; avgust/september 2018, št. 8-9. Avtor: prof. dr. Aloj Ihan.

Dodatno branje:

Govori.se, 3. avgust 2018: Dr. Matjaž Zwitter (zdravnik in predavatelj): Zdravnik, ki misli, da vse ve, je nevaren.

Delo, 28. december 2012: Matjaž Zwitter: Slovenija je hudo bolna ali Zdravljenje brez diagnoze.