V zdravstvu se vedno znova borimo z dvema mitoma:

• Zdravstvo je zastonj.
• Zakaj bi se sploh zavaroval, saj sem zdrav.

Zato bom delila del svoje osebne izkušnje in ker sem ravno pri podatkih, lahko to zelo konkretno opišem.

Letos sem imela smolo na smučanju v Italiji, kjer sem si ob padcu izpahnila ter zlomila ramo. To je zahtevalo kar nekaj zdravljenja in postopek rehabilitacije še danes ni povsem zaključen. Za oris pa samo dva primera stroškov:

• Stroški mojega zdravljenja v bolnišnici v Italiji so znašali 650 EUR. Za tujino imamo sklenjeno zavarovanje Multitrip za vse leto za celo družino. Plačamo ga 106 EUR letno. Vse stroške je tako avtomatsko pokrila zavarovalnica.
• V procesu zdravljenja doma sem bila za 14 dni napotena v zdravilišče. Skupni strošek moje obravnave v zdravilišču je znašal približno 1400 EUR.
  • Od tega je ZZZS iz obveznega zavarovanja plačal 140 EUR,
  • Nekaj več kot 1260 EUR pa je plačala Vzajemna iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdraviliško zdravljenje namreč obvezno zdravstveno zavarovanje krije zgolj v manjšem delu.

Seveda je to le del stroškov mojega zdravljenja, saj je moja obravnava zahtevala tako ortopedske storitve kot tudi MRI in kar nekaj etap fizioterapij v zdravstvenem domu, ki trajajo še danes … Imam tudi posebno dodatno zavarovanje za kritje samoplačniških storitev (specialistični pregledi in operacije) Zdravstvena polica, kjer sem prav tako storitve dobila v okviru zavarovanja, brez katerega bi morala stroške poravnati sama – poleg tega sem bila v okviru tega zavarovanja na MRI in pregled pri ortopedu na vrsti tri dni po prihodu domov, torej takoj, brez čakalne dobe.

Vse je torej lepo in prav, dokler si zdrav. Ampak nihče od nas žal ne ve, kaj bo jutri. 

Petra Juvančič

Dodatno branje: Plačujem, a sem zdrav, 9. 2. 2017