Portal plus danes piše o tem, kako so se v zadnjih 10 letih sredstva za zdravstvo povečala kar za milijardo. Nedavno sem o povečanju sredstev pisala tudi sama. Zanimivo ob tem je, da smo leta in leta na eni strani poslušali, kako zdravstvo potrebuje več sredstev, na drugi pa tudi opozorila, da samo z dodatnim denarjem sistema ne bomo ničesar rešili, saj brez dobre organizacije denarja ne bo nikoli dovolj. Danes se tako že lahko vprašamo, kaj imamo od tega bolniki.

“Če smo torej davkoplačevalci v zadnjem desetletju za približno tretjino povečali “investicije” v naše (javno) zdravstvo, se je logično vprašati, kaj smo za ta denar dobili nazaj. So se skrajšale čakalne dobe? Se je povečala dostopnost zdravstvenih storitev? So postale storitve kakovostnejše? Teh podatkov nimamo, imamo le primerjalne mednarodne študije, iz katerih pa je jasno razvidno, da na lestvicah kakovosti zdravstvenih sistemov v Evropi padamo. Zadnji podatki, ki so bili objavljeni na začetku letošnjega leta, in sicer EHCI indeks za leto 2018, nam pokažejo nič kaj razveseljivo sliko. Med 35 evropskimi državami se je Slovenija tokrat uvrstila šele na 21. mesto, izgubila je kar pet mest glede na prejšnjo raziskavo. Zakaj je naša država kljub nekaterim pozitivnim premikom na področju javnega zdravstva nazadovala? Zaradi premajhnega napredka na področju uvajanja e-zdravstva, zaradi nekonsistentega financiranja bolnišnic ter zaradi absolutno predolgih čakalnih dob.”

“V razpravi, ki je pri nas že nekaj časa politična, saj se premierji in najvišji vladni politiki pridušajo, da je “ureditev zdravstva” med njihovimi prioritetami (to področje je obvezno vključeno tudi v vsakokratno koalicijsko pogodbo), se običajno spregleda vlogo ključnega plačnika, organizatorja in odločevalca v našem zdravstvu – Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.”

Vir: Portal plus, 17. 7. 2019: Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada.