V zdravstvu se pogosto pogovarjamo o tem, koliko sredstev bi bilo potrebnih, da bi lahko zagotovili dostopne in kakovostne zdravstvene storitve. Ob vse daljših čakalnih dobah se poleg tega seveda povsem naravno pojavljajo tudi želje po več sredstvih. Zadeve pa je dobro pogledati celovito in izhajati iz podatkov, ki kažejo na trend skozi malce daljše obdobje. Zato sem pregledala letna poročila ZZZS za nekaj let nazaj in podatke zbrala v preglednici, kakšni so bili trendi v financiranju zdravstva v letih 2008-2019. Kot je znano, izdatki za zdravstvo naraščajo, a delež BDP za zdravstvo zadnja leta nekoliko upada. 

Najprej pojasnilo: V Sloveniji zdravstvo financiramo iz javnih in zasebnih izdatkov.

• Javne izdatke zajemajo prispevki za obvezno zavarovanje, ki jih plačujemo ZZZS, ter v manjšem delu državni proračun.
• Zasebni izdatki pa zajemajo dopolnilno zavarovanje, ki ga izvajajo zavarovalnice, ter del, ki ga ZZZS v svojih letnih poročilih opredeljuje kot “gospodinjstva”, pri čemer gre v večjem delu za samoplačniške zdravstvene storitve in predvsem zdravila.

Tekoči izdatki (brez investicij) za zdravstvo v Sloveniji po metodologiji OECD za zdravstvene račune po letih ter ocena izdatkov za leti 2018 in 2019 v tekočih cenah in v % BDP.

Kot izhaja iz podatkov, opažamo dve zanimivosti. Prva je ta, da imamo za zdravstvo skoraj milijardo letno več sredstev kot v letih pred svetovno finančno in gospodarsko krizo. Druga zanimivost, ki preseneti mnoge, pa je delež, ki ga namenjamo za zdravstvo kot samoplačniki, saj je ta obseg primerljiv z maso sredstev, zbranih z dopolnilnim zavarovanjem (krivulji se na sliki bolj ali manj prekrivata). Zanimivo je primerjati tudi krivulji ZZZS in dopolnilnih zavarovanj, saj kažeta približno podoben trend, kar je logično, saj dopolnilno zavarovanje doplačuje storitve, ki so v osnovi krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Več pa v tabeli in na sliki.

O izdatkih za zdravstvo v celoti sem decembra pisala tudi v kolumni za časnik Delo.