V EU se pričakovana življenjska doba v povprečju vsako leto podaljša za tri mesece. Tega strokovnjaki ne pripisujejo le napredku v zdravstvu, temveč tudi številnim drugim dejavnikom – od boljše izobrazbe do splošnih družbeno-ekonomskih razmer, varnosti in kakovosti življenjskega sloga. Če primerjamo pričakovano življenjsko dobo s podatki o kakovosti zdravstvenih sistemov in njihovem financiranju, pa vidimo, da v mediteranskih državah ne glede na to živijo dlje kot v nekaterih bogatejših državah.

V državah članicah EU se je pričakovana življenjska doba od leta 1990 podaljšala za skoraj sedem let, in sicer s 74,2 v 1990 na 80,9 leta v 2014. V naši regiji je sicer s 83,3 leta vodilna Švica, v sami EU pa so države z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu Španija, Italija in Francija, kar v tretjini držav pa ta znaša že več kot 80 let. Že pet let je pričakovana življenjska doba pod povprečjem v Latviji, Bolgariji, Litvi in Romuniji.

Slovenija je s pričakovano življenjsko dobo 81,2 leta nekje na sredini in nad povprečjem EU-28 (80,9 leta). Mimogrede, po podatkih zadnje publikacije OECD Health at a Glance 2016 smo Slovenci še vedno na drugem mestu v EU pri samomorih. Žal.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v evropski regiji

Vir: OECD Health at a Glance 2016.

Ženske živijo 5,5 leta dlje 

Estonija je država, ki je od leta 1990 pridobila največ (7,5 leta), sledi ji Češka (7,4 leta), medtem ko je življenjska doba v Litvi in Bolgariji v tem obdobju daljša približno tri leta. Kot enega od zdravstvenih razlogov za podaljšanje čakalne dobe strokovnjaki navajajo izrazito zmanjšanje smrtnosti za posledicami bolezni srca in ožilja, zlasti med ljudmi, starimi med 50 in 65 let.

Razlike med spoloma se zmanjšujejo, vendar pa ženske v povprečju še vedno živijo 5,5 let več (83,6) kot moški (78,1). Ženske najdlje živijo v Španiji (pričakovana življenjska doba ob rojstvu 86,2), moški pa v Italiji (80,7). Razlika med državami EU z najvišjo in najnižjo pričakovano življenjsko dobo je 8,2 leta za ženske in kar 11,6 leta za moške.

Vir: OECD Health at a Glance 2016.

Do 2060 skoraj tretjina starejših od 65 let

Sicer pa OECD še navaja, da se je v državah EU delež prebivalstva, starejšega od 65 let, v povprečju povečal z manj kot 10 odstotkov leta 1960 na skoraj 20 odstotkov leta 2015, do leta 2060 pa naj bi se po napovedih povečal na skoraj 30 odstotkov. Velik izziv za pokojninske in zdravstvene sisteme. Trenutno ima približno 10 odstotkov populacije EU dve ali več kroničnih bolezni, večina med njimi pa je starih nad 65 let.

Leta 2015 so odhodki za zdravstvo znašali 9,9 odstotka BDP celotne EU, medtem ko je leta 2005 ta delež znašal 8,7 odstotka. OECD napoveduje, da se bo predvsem zaradi staranja prebivalstva in širjenja novih diagnostičnih in terapevtskih tehnologij v prihodnjih letih delež BDP, ki ga predstavljajo odhodki za zdravstvo, povečal, naraščal pa bo tudi pritisk na vlade, da se odzovejo na vse večje potrebe po dolgotrajni oskrbi.

V svetu prva Japonska

Kot zanimivost poglejmo še na svetovno raven. Na vrhu lestvice je Japonska s pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu 83,7 leta. Ena najbogatejših držav na svetu, ZDA, pa se z 78,8 leta uvršča v spodnjo polovico lestvice OECD, čeprav na primer za zdravstvo porabijo bistveno več kot druge države, kar  2,5-kratnik povprečja OECD. To pripisujejo več dejavnikom, med drugim tudi prometnim nesrečam, kriminalu (umori, nezakonita uporaba drog) in visoki stopnji debelosti.

Pričakovana življenjska soba v svetovnem merilu

Vir: OECD.