V danes objavljenem EHCI indeksu za leto 2017, ki meri kakovost zdravstvenih sistemov v evropskih državah, sta na prvih dveh mestih še vedno Nizozemska in Švica. Nizozemska je znova presegla magično mejo 900 točk, kar pomeni, da uporabniki v tej državi svoj zdravstveni sistem že vrsto let zapored ocenjujejo kot zelo dober in bolnikom prijazen. Slovenija v primerjavi z letom prej ostaja na istem, 16. mestu med 35. državami, in si z istim številom točk deli mesto s Češko.

Kakovost zdravstva v Evropi vse večja

Kakovost zdravstva se v evropskih državah nenehno izboljšuje: vse nižja je stopnja umrljivosti dojenčkov, vse večja stopnja preživetja bolezni srca, možganske kapi in raka. Bolnikom je omogočena vse večja izbira in so vse bolj vključeni v odločanje. Še vedno pa je za preveč držav značilno ne dovolj učinkovito financiranje in zagotavljanje storitev. Poročilo priporoča zgledovanje po uveljavljenih praksah na Nizozemskem in v Švici, omenja pa tudi nekatere manjše države, ki sicer še niso najbolje uvrščene, a delajo prave stvari: Finska (6. mesto), Slovaška (13. mesto), Črna gora (25. mesto) in Makedonija (22. mesto).

Slika 1: EHCI 2017, Slovenija si s Češko deli 16. mesto.

Po rezultatih glede na vložena sredstva dobra tudi Slovenija

Poročilo Nizozemsko navaja kot primer države, ki dosega najboljše rezultate na področju zdravstva glede na vložena sredstva, prav tako vrhunske rezultate glede na proračun za zdravstvo pa dosegajo Islandija (9. mesto), Finska (6. mesto), in, pozor, tudi Slovenija. Za Nizozemsko je značilno veliko število ponudnikov zdravstvenega zavarovanja (konkurenčnost), sicer pa njihovo zdravstvo temelji na Bismarckovem sistemu, kot to velja za Slovenijo. Glede učinkovitosti kot izvrstna primera, ki bi morala biti za zgled drugim, navajajo tudi Estonijo (19. mesto) in Češko (16. mesto skupaj s Slovenijo).

Slika 2: Uvrstitev glede na vložena sredstva in rezultate. 

Več o porabi za zdravstvo tule: Kam nas uvršča »Health at a Glance 2017«.

Čakalne dobe dražijo sistem

EHCI 2017 izpostavlja zanimivost: države, ki so uspešno delale na odpravi čakalnih dob. Majhna Črna gora je dosegla podobno izboljšanje na tem področju kot Makedonija leta 2013 z uvedbo nacionalnega sistema elektronskega naročanja v realnem času. Črna gora se je s tem s 34. povzpela na 25. mesto (Seveda imata obe državi glede na uvrstitev težave na drugih področjih.). Zanimivo, model Makedonije za skrajševanje čakalnih dob je prevzela tudi Srbija (20. mesto), vendar implementacija pri njih poteka zelo počasi. Slovaška je na področju odprave čakalnih dob tako napredovala, da omogoča enako dostopnost, kot jo imajo recimo v Švici. Prav tako je na tem področju vse boljša Finska, ki se na lestvici EHCI že vrsto let vzpenja in, kot rečeno, dosega odlične rezultate glede na porabljena sredstva.

Po drugi strani na primer Švedsko (12. mesto) kljub dobrim ostalim rezultatom navzdol potegnejo prav dolge čakalne dobe – problem, ki ga že leta ne znajo razrešiti. Znano je, da so pred leti za to namenili veliko denarja, a problema niso rešili – nasprotno. Državi, ki dosegata podobno slabe rezultate pri dostopnosti oziroma čakalnih dobah, sta tudi Irska (24. mesto) in Velika Britanija (15. mesto).

V Health Consumer Powerhouse opozarjajo, da je zdravstveni sistem bistveno cenejši brez čakalnih dob. »Vsak profesionalni manager ve, da je tekoč, gladek potek procesov z minimalno prekinitvami ključ do ohranjanja nižjih stroškov,« navajajo v poročilu.

Slika 3: Dostopnost oziroma čakalne dobe v 2017 (rdeče: najslabša dostopnost oziroma najdaljše čakalne dobe, rumeno: srednja dostopnost, zeleno: brez ali z minimalnimi čakalnimi dobami). Zanimivo, Slovenija je bila lani v rdečem.  

Nekaj najboljših

Poglejmo nekaj najbolje uvrščenih držav. Podobno kot nizozemski tudi švicarski zdravstveni sistem že dolgo velja za odličnega, je pa tudi dražji od ostalih držav. Na tretjem mestu je Danska, ki je bila pred leti na drugem mestu, vendar je potem precej nazadovala (lani na 9. mestu), ko so pričeli bolj strogo regulirati dostop do zdravstvenih storitev. Videti je, kot da so se v teh letih naučili živeti z novimi pravili in so se vrnili na stopničke. Norveška, lani tretja, pa je mesto izgubila zaradi podaljšanja čakalnih dob.

Nemčija na 7. mestu ima že tradicionalno najmanj reguliran in najbolj na bolnika orientiran zdravstveni sistem, pri čemer je bolnikom omogočeno, da se sami odločajo: kakšno oskrbo želijo, kadar koli jo želijo in pri katerem izvajalcu jo želijo. Tradicionalna slabost nemškega sistema je veliko število precej majhnih splošnih bolnišnic, ki niso specializirane, posledično imajo zato povprečne ocene kakovosti zdravljenja. Zanimivo, v študiji o čakalnih dobah so ugotovili, da je pri njih časovna enota za merjenje in analizo dostopnosti primarne zdravstvene oskrbe ne število mesecev, tednov ali dni – ampak minut!

Zanimivosti

Še nekaj zanimivosti: Države, kot na primer Slovaška in Portugalska (14. mesto), so še vedno pred Veliko Britanijo. Avstrija, s katero se radi primerjamo, pa je na 11. mestu – v analizi navajajo tudi podatek, da pri njih ženske splava ne morejo opraviti v javnem zdravstvenem sistemu, ni pa prepovedan kot na Poljskem (29. mesto). Hrvaška, ki je pred leti delala izjemno dobro in se vzpenjala, pa je nazadovala, sedaj je na 26. mestu – ima težave s čakalnimi dobami in deloma tudi pri izidih zdravljenja.

Petra Juvančič

O Indeksu EHCI:

Indeks EHCI (European Health Consumer Index) je že 13 let eden ključnih kriterijev za primerjavo uspešnosti nacionalnih zdravstvenih sistemov v 35 državah. Analizira zdravstveno varstvo posameznih držav na podlagi 46 kazalcev na področjih, kot so pravice in informiranost pacientov, obseg in dostopnost zdravstvenih storitev, izidi zdravljenja, preventiva in dostopnost do zdravil.

Primerjava:

EHCI 2016: Najboljša Nizozemska, Slovenija mesto navzdol.

EHCI 2015: Slovensko zdravstvo v Evropi na 15. mestu.