Press enter to see results or esc to cancel.

EHCI 2018: Prva Švica, Slovenija vse slabše


Danes bo objavljen EHCI indeks za leto 2018, ki meri kakovost zdravstvenih sistemov v evropskih državah. Presenetljivo, tokrat je na prvem mestu Švica, ki je prvič v desetih letih z vodilnega položaja izpodrinila NizozemskoSlovenija je izgubila kar pet mest in tokrat med 35 državami končala na 21. mestu. Švica sicer že dolgo slovi po odličnem, vendar tudi zelo dragem zdravstvenem sistemu. Slovenija pa nazaduje zaradi premajhnega napredka na področju uvajanja e-zdravstva in ker pri financiranju bolnišnic premalo upošteva rezultate in učinkovitost. “V rdečem” smo tudi zaradi predolgih čakalnih dob.

 

Poročilo navaja, da se v splošnem evropsko zdravstveno varstvo nenehno izboljšuje: po kazalnikih, kot so umrljivost dojenčkov in stopnja preživetja srčnih bolezni, kapi in raka, Evropa vsako leto napreduje.

Slovenija v spodnji polovici

Na 3. mestu za Švico in Nizozemsko je Norveška, ki bi lahko obe državi prehitela, če bi rešila težave s čakalnimi dobami. Na četrtem mestu je Danska, sledi ji Belgija, šesta je Finska, sedmi Luksemburg in osma Švedska, ki prav tako že leta razrešuje težave s čakalnimi dobami – kljub dodatnemu denarju neuspešno.

Pred Slovenijo na 21. mestu (v 2017 smo bili na 16.) so na primer tudi države, kot so Češka (14. mesto), Estonija (ki se je z 19. povzpela na 15. mesto) in Slovaška (17. mesto) ter celo Srbija (18. mesto). Avstrija, s katero se radi primerjamo, je na 9. mestu – v analizi znova navajajo tudi podatek, da pri njih ženske splava ne morejo opraviti v javnem zdravstvenem sistemu.

Hrvaška ima zadnje čase v zdravstvu hude težave in je na 24. mestu, mesto pred njo je celo Črna gora. Med najslabše pa so se uvrstile Poljska, Madžarska, Romunija in Albanija.

 

Slika 1: EHCI 2018: Slovenija s 16. nazadovala na 21. mesto. Najboljše Švica, Nizozemska in Norveška, najslabše Albanija, Romunija in Madžarska.

 

Slovenija je sicer v poročilu pohvaljena pri zdravljenju hepatitisa, pa tudi pri sladkorni bolezni in srčno-žilnih boleznih (European Heart Index 2016), znano pa je že, da je Slovenija v vrhu držav z najmanjšo stopnjo umrljivosti dojenčkov, takoj za Črno goro in Islandijo. Prav tako smo od e-zdravstva uspešno uvedli e-recept.

Ne glede na to na lestvici nazadujemo, razloga pa sta dva. Po eni strani druge države napredujejo, po drugi pa imamo konstantno negativne ocene pri vključevanju bolnikov v odločanje, pri dostopnosti podatkov o kakovosti in uspešnosti bolnišnic pri zdravljenju bolezni. Neuspešni smo pri izidih zdravljenja pri možganski kapi (smo tretja najslabša država za Litvo in Latvijo), nekje v sredini pri uspešnosti zdravljenja bolezni raka. Pričakovano smo negativno ocenjeni tudi z vidika dostopnosti zdravstva zaradi predolgih čakalnih dob.

Poziv k večji učinkovitosti porabe sredstev

Po mnenju strokovnjakov je še vedno preveč držav, ki ne poskrbijo za večjo učinkovitost v zdravstvu. Pri tem se nam ni treba zgledovati le po bogatejših državah, kot sta Nizozemska in Švica, ampak tudi nekaterih manjših, ki to delajo dobro: Finska, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija.

Črna gora na primer danes, presenetljivo, dosega najnižjo stopnjo umrljivosti dojenčkov v Evropi. Finska pa je že dolga leta znana po tem, da dosega odlične izide zdravljenja kljub sorazmerno majhni porabi za zdravstvo (dobrih 9 odstotkov BDP). Slovenija je pri učinkovitosti porabe sredstev nekje v sredini.

Težave s čakalnimi dobami tudi v bogatih državah

Zanimivo, izjemno bogata Norveška (3. mesto) se že dolgo sooča s težavami zaradi čakalnih dob, kar je jasen znak, da te težave ne moremo odpraviti zgolj z dodatnim denarjem. Podobno dokazuje primer Švedske (8. mesto), kjer so v skrajševanje čakalnih dob zmetali enormne količine denarja in s tem močno povečali porabo za zdravstvo (skoraj 11 odstotkov BDP), pa vendar problem ostaja. Težave s čakalnimi dobami imata tudi Velika Britanija (16. mesto) in Irska (22. mesto).

Svetel primer pri reševanju problema čakalnih dob je že nekaj let Severna Makedonija (leta 2013 je uvedla nacionalni sistem elektronskega naročanja v realnem času, kar pomeni, da lahko splošni zdravnik praktično takoj med pregledom bolnika naroči k specialistu kjer koli v državi s samo nekaj kliki), od katere je tudi Srbija prevzela rešitve in je danes prav tako “v zelenem”.

 

Slika 2: Čakalne dobe po Evropi – Slovenija v primerjavi z letom prej v 2018 v rdečem (rdeča: najslabša dostopnost oziroma najdaljše čakalne dobe, rumena: srednja dostopnost, zelena: brez ali z minimalnimi čakalnimi dobami).

 

Prof. Arne Bjornberg, ki skrbi za redno letno merjenje EHCI, pravi, da bi si morale vse države prizadevati za zdravstvo brez čakalnih dob, saj je dobro organiziran zdravstven sistem brez čakalnih dob bistveno cenejši, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem nekaterih – predvsem politikov. »Čakalne dobe ne prihranijo denarja, ampak veliko stanejo,« vsako leto znova poudarja Bjornberg.

Za zagotavljanje učinkovitosti je najpomembnejša dobra organizacija procesov v zdravstvu brez zaustavitev in prekinitev, tako kot to ve vsak dober manager v kateri koli drugi industriji, navaja poročilo.

 

 

O EHCI

Indeks EHCI je že 14 let eden ključnih kriterijev za primerjavo uspešnosti nacionalnih zdravstvenih sistemov v 35 državah. Analizira zdravstveno varstvo posameznih držav na podlagi 48 kazalcev na področjih, kot so izidi zdravljenja, pravice in informiranost pacientov, obseg in dostopnost zdravstvenih storitev, preventiva in dostopnost do zdravil.

Petra Juvančič

 

Comments

1 Comment

OECD: Slovenija 7,9 odstotka BDP za zdravstvo – čečkarije

[…] še presek podatkov o porabi za zdravstvo na prebivalca z uvrstitvijo zdravstvenega sistema na lestvici kakovosti zdravstva EHCI 2018 (za države, za katere imam oba podatka). Tu recimo močno izstopata Nemčija in Irska, ki glede na […]


Leave a Comment